Drugačne rešitve

Še preden so se v Heiligendammu zbrali voditelji najrazvitejših držav, je postalo jasno, da je do novega sporazuma o omejitvi izpustov toplogrednih plinov dolga pot. Ker se čas za ukrepanje po mnenju večine klimatologov izteka, vlade najrazvitejših držav pa ne kažejo nikakršne pripravljenosti za dogovor o omejitvi izpustov, postajajo aktualne tudi drugačne rešitve.

Zagovorniki geoinženirstva, ki verjamejo, da bi bilo mogoče podnebje stabilizirati s sodobno tehnologijo, so v zadnjih letih pripravili dve aktualni rešitvi. Že kmalu po odkritju segrevanja ozračja je nastala ideja o vesoljskem senčniku. Satelit primernih razsežnosti, utirjen med soncem in zemljo, bi del sončnega sevanja lahko odbijal v vesolje, a bi tak projekt zahteval ogromna finančna sredstva in zapleteno organizacijo. V vesolje bi morali najprej spraviti več milijonov ton opreme, nato pa bi sledilo sestavljanje senčnika, podobno, kot že leta poteka na mednarodni vesoljski postaji. Novejši predlog namesto enega predvideva utirjenje več kot milijona majhnih satelitov, ki bi merili manj kot meter, a bi jih bilo v primerjavi z velikim senčnikom lažje spraviti v vesolje. Po ocenah predlagateljev bi na tak način lahko prestregli 2% sončnega sevanja, kar bi zadoščalo za stabilizacijo zemeljskega podnebja, vendar pa bi bil celoten projekt precej tvegan, saj česa podobnega v vesolju še niso izvedli.

Manj zapletena in cenejša rešitev bi bilo prestrezanje sončnih žarkov na zemlji. V enem od prvih poročil o podnebnih spremembah, ki so ga pred več kot štiridesetimi leti predstavili takratnemu predsedniku ZDA Lyndonu Johnsonu, so predlagali tehnologijo razprševanja “drobnih prašnih delcev” nad oceani. Učinek senčenja zemeljske površine z dimnimi delci, predvsem zaradi sulfatnih ostankov, ki nastajajo pri izgorevanju premoga, je dobro poznan, kot je znana tudi škodljivost dimnih plinov za okolje, na primer povezanega pojava kislega dežja. Izvedljivejši predlog zdaj predvideva izgradnjo posebnih ladij, ki bi nad površino oceanov ustvarjale meglo. Avtorji zamisli so prepričani, da bi lahko z vprševanjem morske vode spodbudili nastanek zadostne količine nizkoležečih morskih oblakov, ki imajo odlične odbojne lastnosti in lokalno resnično znižajo temperaturo morske vode. Če bi ladje res lahko ustvarjale zadostne količine oblakov, bi na ta način lahko preprečevali celo nastanek orkanov, za zaustavitev segrevanja celotnega zemeljskega ozračja pa naj bi zadoščalo že 50 ladij. Mogoče pa je pot do globalnega sporazuma o omejitvi izpustov še najmanj tvegana.