Ena redkih svetlih točk v zgodbi o podnebnih spremembah so gozdovi. Ker zelene rastline pri fotosintezi absorbirajo ogljikov dioksid, ga drevesa lahko učinkovito odstranjujejo iz atmosfere. Pogozdovanje nesporno velja za najbolj zanesljiv način preprečevanja segrevanja zemeljskega ozračja. Za konkretno območje gozda je mogoče s precejšnjo natančnostjo izračunati, koliko ogljikovega dioksida se absorbira iz ozračja, kar s pridom izkoriščajo organizacije, ki ponujajo uravnoteženje izpustov toplogrednih plinov s pogozdovanjem. Zato so bili znanstveniki Lawrence Livermorjevega državnega inštituta iz Kalifornije toliko bolj presenečeni, ko so ugotovili morebitne škodljive posledice pogozdovanja.
Gozd deluje kot ponor ogljikovega dioksida. Polovico suhe drevesne biomase, ki nastane pri rasti dreves, predstavlja ogljik. Po ugotovitvah raziskovalcev iz Kalifornije pa imajo gozdovi tudi temno plat. V primerjavi z večino drugih naravnih površin so temnejši, zato absorbirajo več sončnega sevanja in tako prispevajo k dvigu temperatur. Res je, da je ekosistem odvisen tudi od transpiracije, pri kateri rastline v atmosfero oddajajo vodno paro, ki sončno sevanje učinkovito odbija, vendar je v globalnih klimatskih izračunih potrebno upoštevati oba vpliva, česar pa snovalci modelov doslej niso dovolj upoštevali. Ko so raziskovalci dosedanje računalniške modele za oceno segrevanja zemeljskega ozračja dopolnili z ocenami sprememb ogljikovega ciklusa oziroma posledicami fotosinteze, so bili rezultati v nasprotju s pričakovanji. Izračun je pokazal, da bi se v primeru, ko bi gozdovi povsem izginili z obličja zemlje, povprečna temperatura zemeljskega ozračja pravzaprav znižala. V zmernem pasu bi v 100 letih padla kar za 6 stopinj in še celo v tropskem pasu, kjer bi bilo brez gozda oblačnosti manj kot danes, bi temperatura zaradi manjše absorpcije padla.
Nihče seveda resno ne razmišlja o izsekavanju gozdov zato, da bi zaustavili segrevanje ozračja, kljub temu pa Kalifornijske raziskave pogozdovanje kažejo v drugačni luči. Obsežni gozdni sestoji, ki so jih načrtovali v tundrah Kanade in Rusije, ne bi prinesli pričakovanih rezultatov, saj bi zaradi večje absorpcije pravzaprav prispevali k dvigu temperatur. Ohranitev tropskih gozdov je na podlagi novih modelov še zmeraj pomembna za ravnovesje v ozračju, ni pa še povsem pojasnjeno, kako je s pogozdovanjem v zmernem pasu. Mogoče bi slovenska vlada, ki se je v okviru izpolnjevanja zahtev iz Kyotskega protokola doslej zanašala predvsem na gozdnatost države, bolj odločno razmišljala tudi o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Gozd deluje kot ponor ogljikovega dioksida. Polovico suhe drevesne biomase, ki nastane pri rasti dreves, predstavlja ogljik. Po ugotovitvah raziskovalcev iz Kalifornije pa imajo gozdovi tudi temno plat. V primerjavi z večino drugih naravnih površin so temnejši, zato absorbirajo več sončnega sevanja in tako prispevajo k dvigu temperatur. Res je, da je ekosistem odvisen tudi od transpiracije, pri kateri rastline v atmosfero oddajajo vodno paro, ki sončno sevanje učinkovito odbija, vendar je v globalnih klimatskih izračunih potrebno upoštevati oba vpliva, česar pa snovalci modelov doslej niso dovolj upoštevali. Ko so raziskovalci dosedanje računalniške modele za oceno segrevanja zemeljskega ozračja dopolnili z ocenami sprememb ogljikovega ciklusa oziroma posledicami fotosinteze, so bili rezultati v nasprotju s pričakovanji. Izračun je pokazal, da bi se v primeru, ko bi gozdovi povsem izginili z obličja zemlje, povprečna temperatura zemeljskega ozračja pravzaprav znižala. V zmernem pasu bi v 100 letih padla kar za 6 stopinj in še celo v tropskem pasu, kjer bi bilo brez gozda oblačnosti manj kot danes, bi temperatura zaradi manjše absorpcije padla.
Nihče seveda resno ne razmišlja o izsekavanju gozdov zato, da bi zaustavili segrevanje ozračja, kljub temu pa Kalifornijske raziskave pogozdovanje kažejo v drugačni luči. Obsežni gozdni sestoji, ki so jih načrtovali v tundrah Kanade in Rusije, ne bi prinesli pričakovanih rezultatov, saj bi zaradi večje absorpcije pravzaprav prispevali k dvigu temperatur. Ohranitev tropskih gozdov je na podlagi novih modelov še zmeraj pomembna za ravnovesje v ozračju, ni pa še povsem pojasnjeno, kako je s pogozdovanjem v zmernem pasu. Mogoče bi slovenska vlada, ki se je v okviru izpolnjevanja zahtev iz Kyotskega protokola doslej zanašala predvsem na gozdnatost države, bolj odločno razmišljala tudi o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar