Sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov ostaja paradni konj Evropske politike. Prihodnje leto bo evropska trgovina z emisijskimi kuponi prešla v drugo fazo delovanja, kar bo ključno za uresničitev obljub iz Kyotskega sporazuma, na podlagi katerega je nastal. Kljub temu, da Bruselj zadnje mesece Združene države, pa tudi Kitajsko in Indijo vneto prepričuje v koristnost globalnega sistema za trgovanje s toplogrednimi emisijami, pa je dosedanje poskusno trgovanje precejšnje razočaranje.
Na prvi pogled dobri rezultati – 93% velikih industrijskih onesnaževalcev ali 9.000 od 10.000 podjetij, kolikor jih je bilo v trgovanje vključenih v poskusnem obdobju, je v ozračje spustilo manj toplogrednih plinov od količine, za katero so dobili kupone. Vendar dobri rezultati zbledijo ob dejstvu, da so emisije ogljikovega dioksida v zadnjih dveh letih kljub temu naraščale. Lani jih je bilo več za poldrugi odstotek. Izkazalo se je, da so imeli kritiki evropskega sistema prav, ko so trdili, da bodo brezplačni kuponi porušili tržna razmerja in da trgovanje ne bo prineslo želenih rezultatov. Očitno postaja, da sistem ne deluje tudi zato, ker so bile nekatere evropske države pri razdeljevanju emisijskih kuponov bolj darežljive, kot druge. Kot kažejo lanski rezultati, so ustrezno količino kuponov razdelili v Britaniji, na Danskem in Irskem, v Italiji in v Španiji, medtem ko so bili v srednji in vzhodni Evropi precej bolj darežljivi. Pri (pre)velikih količinah podeljenih kuponov izstopajo predvsem Nemci in Poljaki.
Da je emisijskih kuponov na evropskem trgu preveč, dokazujejo tudi gibanja cen. Po začetku trgovanja je tona ogljikovega dioksida v pol leta zrasla z začetnih 10€ na 30€, zdaj pa je dovoljenje za tono ogljikovega dioksida mogoče kupiti že za 1€. Nič kaj dobra popotnica Evropskim pogajalcem na jesenski konferenci o podnebnih spremembah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar