Milijon na minuto

Mestni svet San Francisca je prejšnji mesec sprejel uredbo, s katero je trgovcem v mestu in okolici prepovedal razdeljevati plastične vrečke. Odslej lahko uporabljajo zgolj vrečke, ki jih je mogoče kompostirati: papirnate ali izdelane na osnovi rastlinskega škroba. Mestna uprava upa, da se bo zdaj večina od 180 milijonov nakupovalnih vrečk, kolikor jih trgovci v mestu razdelijo vsako leto, končala med odpadki, obenem pa računajo, da se bodo zaradi razgradljivih vrečk povečale možnosti kompostiranja organskih odpadkov.

Vsako minuto na svetu izdelajo milijon vrečk. Večina jih je izdelana iz plastičnih materialov na osnovi nafte in večino po enkratni uporabi zavržemo. Celo v razvitih državah delež plastičnih vrečk, ki jih reciklirajo, ne presega 5%. Irska je bila prva država, ki se je uspešno spopadla s tem problemom. Leta 2001 so porabili neverjetnih 1,2 milijarde vrečk ali 316 na prebivalca. Že naslednje leto, ko so sprejeli zakon, s katerim so za plastične vrečke uvedli posebno takso, se je njihova poraba zmanjšala za 90% ali skoraj za milijardo kosov. Ocene kažejo, da so samo s tem ukrepom prihranili kar 18 milijonov litrov nafte.

Plastične vrečke so že prepovedane v nekaterih nerazvitih državah: v Ruandi in Butanu, v Južnoafriški republiki je njihovo razpečevanje celo kaznivo. Vrečke so prepovedane tudi v Bangladešu, kjer so povzročale velike probleme na namakalnih sistemih. Zdaj se, kot kaže, plastičnim vrečkam slabo piše tudi v razvitih državah. San Franciscu bodo po napovedih kmalu sledila tudi druga ameriška mesta, konec leta bodo nerazgradljive vrečke prepovedali v Parizu, do leta 2010 pa naj bi jih odpravili po vsej Franciji.

Topla terasa

Pred velikonočnimi prazniki, ko prodajna sezona opreme za vrt in prosti čas doseže svoj višek, je eno največjih britanskih trgovskih podjetij s tovrstnimi izdelki, angleški Wyevale objavil, da s svojih prodajaln umika vrtne grelce.

Grelci za vrtne terase so v zadnjih letih v Britaniji zelo priljubljeni, a ker gre za precej potratno napravo, so postali tarča okoljevarstvenikov. Povprečni grelec z močjo 12,5 kW za segrevanje zraka pokuri jeklenko butana v trinajstih urah. Pri izgorevanju plina nastane tudi okrog 35 kg ogljikovega dioksida, dovolj za pripravo kakšnih 5.000 skodelic kave. Segrevanje teras na otoku tako po izračunih strokovnjakov povzroči kar 140.000 ton ogljikovega dioksida na leto.

Wyevalejeva odločitev je le del ukrepov, s katerimi bo podjetje v naslednjih treh letih doseglo ogljikovo nevtralnost in dvignilo ekološko zavest. Predstavniki podjetja so napovedali tudi, da bo veriga trgovin v naslednjih treh letih postopno opustila prodajo izdelkov, ki vsebujejo šoto, saj gre za neobnovljivo surovino, vsi izdelki iz lesa na njihovih policah pa bodo izvirali iz trajnostnih virov.

Svetovni vzgled

Potem, ko je Evropska Unija prejšnji mesec napovedala zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za petino, se je britanska vlada odločila za ambicioznejši korak. Britanski premier Blair je napovedal »revolucionarni zakon o podnebnih spremembah«, s katerim bi se Velika Britanija enostransko zavezala k 60% zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida do leta 2050. Po predlogu zakona bi bile k temu cilju zavezane tudi vse prihodnje britanske vlade. Nad izpolnjevanjem vmesnih ciljev, zaenkrat je predvideno, da bi uspešnost izvajanja ocenjevali na pet let, pa naj bi bdelo neodvisno telo, sestavljeno iz strokovnjakov za podnebne spremembe. V primeru nedoseganja ciljev bi bilo mogoče britansko vlado postaviti celo pred sodišče.

Čeprav je Blair ob napovedi zakona poudaril, da gre za odločitev, s katero bo država »dala vzgled vsemu svetu« in zakon skušal speljati v mednarodne vode, pa so podnebne spremembe že nekaj mesecev vroča britanska notranjepolitična tema. Raziskave javnega mnenja kažejo, da čedalje večji del javnosti od vlade pričakuje konkretne ukrepe. Kljub Blairovi glasni retoriki v zvezi s podnebnimi spremembami, so rezultati laburistične vladavine pri omejevanju emisij toplogrednih plinov precej slabi. Britanija bo do leta 2012 sicer verjetno dosegla cilje iz Kyotskega protokola, vendar pa v naslednjih treh letih izpustov ogljikovega dioksida ne bo uspela zmanjšati za načrtovanih 20%. Tega se zaveda tudi opozicija, ki vedno bolj uspešno igra na karto podnebnih sprememb, nekoč paradno disciplino britanskih laburistov. Tekma za toplogredni prestiž je šla celo tako daleč, da so Ala Gora, nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata, gostili britanski konzervativci, ki so sicer veliko bližje Bushevim republikancem.

Piko na i je verjetno dal Blairov naslednik, finančni minister Brown. V njegovem načrtu za novo proračunsko obdobje je pred dnevi posebej izpostavil nekaj davčnih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov: najvišji britanski cestni davek, ki ga lastniki plačujejo za najbolj požrešne avtomobile, naj bi se s sedanjih 210 funtov povišal na 400 funtov, za 15 funtov pa naj bi se znižale dajatve za vozila z najmanjšo porabo. Brown je upokojencem tudi obljubil, do bodo za izboljšavo izolacije svojih domov prejeli od 300 do 4000 funtov subvencij.

Ej stari, od vlade, ki bi bila rada vzgled vsemu svetu, bi pričakovali kaj več. Ali pa tudi ne.