Klimatske posledice morebitnih sprememb Zalivskega toka bi bile precej resne. Ob Norveških obalah, ki ležijo na isti geografski širini kot Nova Fundlandija, so povprečne temperature zraka za dvajset stopinj višje. Klimatologi ocenjujejo, da bi bile zime v zahodni Evropi brez Zalivskega toka precej hladnejše. Povprečna temperatura v Britaniji bi se na primer znižala za okrog devet stopinj. Moč Zalivskega toka je sicer podvržena periodičnim nihanjem, v zadnjih 20.000 letih, kolikor je minilo od poslednje ledene dobe, se je tudi že ustavil, zadnjič pred 8.000 leti, ko so v severni Atlantik vdrle velike količine sladke vode in zahodni Evropi prinesle ohladitve. Katastrofisti so že dalj časa opozarjali, da bi se to lahko ponovilo, če bi v Atlantik vdrla sladka voda Arktičnega ledenega pokrova. Čeprav klimatski modeli v našem stoletju tega še ne predvidevajo, se je zaskrbljenost javnosti v Britaniji ob objavi zadnjih rezultatov raziskav precej povečala.
Meritve namreč kažejo ne le, da je Zalivski tok pričel slabeti, v obdobju med 1957 in 1998 naj bi njegova moč upadla za 6 milijonov kubičnih metrov na sekundo, pač pa tudi, da je že obstal. Novembra 2004 je Zalivski tok miroval deset dni. Če se bo trend nadaljeval, napovedujejo klimatologi, bodo povprečne britanske temperature v naslednjih dvajsetih letih padle za štiri do šest stopinj. Ej stari, ne sliši se veliko, a med zadnjo ledeno dobo so bile temperature v povprečju nižje le za pet stopinj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar