Strupeni riž?

Pred dvema mesecema so v zabojnikih za odpadke v Arkansasu in Missouriju našli riž tipa LLRICE 601. Gre za genetsko spremenjeno kulturo, ki so jo v ZDA poskusno gojili med letoma 1998 in 2001, a je zatem nikoli niso tržili. Odkritje je po Evropi dvignilo veliko prahu, še posebej, ko se je izkazalo, da mnoge pošiljke ameriškega riža vsebujejo genetsko spremenjeno sorto, ki nikoli ni bila uradno odobrena. V nekaterih medijih so celo namigovali, da naj bi bil riž strupen. Gre v resnici za zdravstveno tveganje ali le za novo poglavje v trgovinskem sporu, ki o genetsko spremenjenih poljščinah poteka med ZDA in Evropo?

Genetsko spremenjene kulture so začeli uvajati v devetdesetih letih, ob predpostavki, da so odpornejše na škodljivce in da zahtevajo manjšo uporabo kemičnih sredstev. Po mnenju zagovornikov genetsko spremenjene hrane bi z njimi lahko znižali cene pridelave in dosegli višje donose. Nasprotniki so po drugi strani prepričani, da hrana iz genetsko spremenjenih kultur predstavlja zdravstveno tveganje, njihova pridelava pa nevarnost za okolje. Nobena stran še ni postregla s prepričljivimi dokazi za svoje trditve, medtem pa se genetsko spremenjene kulture širijo po svetu. Poleg ZDA, kjer pridelajo okrog 60% vseh tovrstnih poljščin, je njihovo uporabo doslej odobrilo dvajset držav, med njimi pomembne izvoznice hrane, Argentina, Kanada in Brazilija, pa tudi obe veliki pridelovalki, Indija in Kitajska. Nekatere ocene kažejo, da je na svetu danes več kot polovica soje in četrtina koruze pridelane iz genetsko spremenjenih sort.

Evropska komisija je leta 1998 uvedla moratorij na pridelavo genetsko spremenjenih poljščin in omejevala njihov uvoz, predvsem zaradi evropskega javnega mnenja, ki je na strani nasprotnikov genetsko spremenjene hrane. Po pritožbi ZDA na Svetovno trgovinsko organizacijo in zaradi pomanjkanja dokazov o njeni nevarnosti, je bil moratorij leta 2004 odpravljen, čeprav v mnogih Evropskih državah ostaja v veljavi. Tudi zato je ironično, da se je prah okrog ameriškega riža pravzaprav dvignil zaradi evropskega izdelka - LLRICE 601 je razvilo nemško biotehnološko podjetje Bayer CropScience.