Terorizem s segrevanjem zemeljskega ozračja nima nikakršne zveze, a le na prvi pogled.
Letala med transportnimi sredstvi predstavljajo sorazmerno majhen vir toplogrednih plinov, čeprav je res, da zračni promet med vsemi oblikami transporta narašča najhitreje. Promet po cestah, železnicah in vodah je odgovoren za skoraj četrtino vseh emisij toplogrednih plinov, letala za malo več kot tri odstotke. Kljub temu je civilno letalstvo pod vedno večjim pritiskom za zmanjšanje emisij. Julija je Evropski parlament odločil, da je potrebno letalske prevoznike vključiti v sistem trgovanja z dovoljenji za izpust toplogrednih plinov.
Kritiki zračnega prometa navajajo predvsem dejstvo, da so emisije iz letalskih motorjev v zgornjih plasteh ozračja bolj škodljive. Dušikovi oksidi recimo, v višinah povzročajo tvorbo ozona, ki je od ogljikovega dioksida veliko bolj škodljiv toplogredni plin. Neracionalni so tudi pristajalni manevri, saj zaradi preobremenjenih pristajalnih stez letala ure in ure krožijo nad letališči in po nepotrebnem onesnažujejo okolje. Letalski motorji pa v ozračje poleg bolj nevarnih onesnaževalcev sproščajo tudi prašne delce in drobne ledene kristale, iz katerih nastanejo značilne sledi, ki se vlečejo za avioni. Te sledi z odbojem sončnih žarkov pravzaprav preprečujejo segrevanje ozračja in predstavljajo del tako imenovanega globalnega senčenja.
Kako velik je vpliv aviacije na zaščito pred segrevanjem ozračja? Na to vprašanje dolgo ni bilo odgovora, dokler teroristični napadi enajstega septembra niso zaustavili potniškega prometa. Analiza temperatur v ZDA v dneh, ko so bila potniška letala prizemljena je pokazala, da so se zvišale za eno do dve stopinji, prav toliko, za kolikor naj bi v zadnjih desetletjih segreli ozračje.
Odločitev Evropskega parlamenta lahko zato pomeni, da bo poleg podražitve letalskih kart ukrep prinesel tudi - višje temperature.
Ni komentarjev:
Objavite komentar