V poletnih dneh ostaja edini učinkoviti način hlajenja prostorov uporaba klimatskih naprav. Pustimo ob strani dejstvo, da klimatske naprave redijo in poglejmo, kaj njihova uporaba pomeni za okolje.
Med vročinskimi valovi potrebe po električni energiji skokovito narastejo. Predstavljajte si, da bi ob ohladitvah naenkrat vsi vklopili električne pečice. Dodatno energijo zagotavljajo predvsem termoelektrarne na premog, saj vode poleti primanjkuje, to pa pomeni, da zaradi klimatskih naprav poleti pokurimo vedno več premoga. Pri izgorevanju premoga se poleg toplogrednih plinov v ozračje sproščajo žveplov dioksid, povzročitelj kislega dežja, dušikovi oksidi, ki spodbujajo tvorjenje ozona, strupene težke kovine, predvsem pa velike količine dimnih delcev. Povprečna petsto megavantna termoelektrarna jih na leto sprosti v ozračje okrog 500 ton.
Kljub škodi, ki jo termoelektrarne na premog povzročajo življenjskemu okolju, pa slika ni povsem črna. Dim odbija sončne žarke in zavira segrevanje. Pojav globalnega senčenja (global diming) ima, v nasprotju z dosedanjim prepričanjem klimatologov, veliko večjo vlogo pri preprečevanju segrevanja ozračja. Zagovorniki klimatskih naprav bi lahko zaključili, da z njihovo uporabo ne ohladijo samo prostorov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar