Goriva prihodnosti

Motorizacija je sodobno družbo pahnila v popolno odvisnost od nafte. Če bi je zmanjkalo, bi obstala praktično vsa vozila, letala in ladje, kmetijski in gradbeni stroji pa bi se spremenili v kupe neuporabnega železa. Vendar se motorizacija ni začela z nafto. Rudolf Diesel je preizkušal motor na arašidovo olje, Henry Ford je model T zasnoval s pogonom na etanol in ga imenoval gorivo prihodnosti. So biogoriva res goriva prihodnosti?

Biodiesel je mogoče izdelati iz oljne repice, sončnic, soje, celo iz uporabljenega gospodinjskega olja. Tudi bencinske motorje lahko poganja biogorivo, etanol iz koruze ali sladkornega trsa. Uporabnost teh goriv pa je omejena, saj obstoječi motorji, ki so prilagojeni za naftne derivate, brez predelave delujejo samo na mešanice z največ 10% dodatkom biogoriv. Še trši oreh so stroški pridelave. Etanol se splača uporabljati namesto bencina takrat, ko cena nafte presega 50$, biodiesel se splača pri 80$ za sodček surove nafte. Trenutno se cene gibljejo okrog 70$.

Ekonomski izračun pa se spremeni, če upoštevamo tudi stroške okolja. V primerjavi z naftnimi derivati se pri izgorevanju biogoriv sprošča v ozračje manj škodljivih snovi, za 50 do 90% so nižji tudi izpusti ogljikovega dioksida. Kljub temu imajo biogoriva v okoljskem smislu več šibkih točk. Povzročajo več dušikovih oksidov, ki spodbujajo nastajanje pritlehnega ozona, njihova pridelava pa ni okolju nič kaj prijazna. Surovine je namreč potrebno pridelati z uporabo modernih agrotehničnih sredstev, na velikih monokulturnih kompleksih.

Kar zadeva današnje bencinske motorje, bi velik korak naprej pomenila tehnologija pridelave biogoriva iz celuloze. Že od naftne krize v sedemdesetih si biotehnologi prizadevajo razviti uporaben postopek, s katerim bi etanol izdelovali iz celuloze in ne sladkorjev, kar bi pomenilo, da bi namesto koruze ali sladkonega trsa kot surovino lahko uporabljali kmetijske ostanke, naprimer slamo. S tem bi odpadli tudi etični pomisleki, ki se porajajo ob izdelavi goriva iz kmetijskih pridelkov. Do takrat se lahko zanašamo le na besede zagovornikov izkoriščanja nafte, ki trdijo, da se kamena doba ni končala zaradi pomanjkanja kamna in da se tudi naftna se ne bo zaradi pomanjkanja nafte.