Dobre želje

Misice naštejejo vedno isti seznam dobrih želja: svet brez bolezni, lakote in vojn. Težko bi našli človeka, ki se z njimi ne bi strinjal, kljub temu pa se zdi, da je do rešitve planetarnih problemov neskončno dolga pot.

Da bi jo vsaj malo skrajšal, je Danski kontroverzni okoljevarstvenik Bjorn Lomborg pred leti pripravil seznam desetih globalnih izzivov in jih skušal razvrstiti po njihovi ekonomski učinkovitosti. Na lestvici so se znašli oboroženi spopadi, podnebne spremembe, nalezljive bolezni, izobraževanje, finančna stabilnost, vladanje, lakota, podhranjenost, migracije, liberalizacija trgov in voda. Lomborg je izhajal s stališča, da so naravni in finančni viri na svetu pač omejeni, torej vseh ciljev ni mogoče doseči naenkrat, lahko pa pripravimo seznam, ki upošteva ekonomsko učinkovitost ukrepov.

Da bi bilo vrednotenje stroškov in koristi čimbolj objektivno, je k delu pritegnil osem uglednih ekonomistov, med njimi tri nobelove nagrajence in leta 2004 je nastal Kopenhagenski konsenz, seznam dobrih želja. Na vrhu so se znašli ukrepi za omejitev nalezljivih bolezni. Glede na vložena sredstva bi bilo najučinkovitejše zajeziti širjenje AIDSa, ki na dan zahteva 8.500 življenj, ali se spopasti z malarijo. V času, ko bo povprečen bralec prebral ta blog, bo osem otrok umrlo zaradi te tropske bolezni. Zelo ekonomsko učinkovito bi bilo tudi preprečevanje podhranjenosti, odprava trgovinskih ovir in subvencij, kot so recimo evropske kmetijske spodbude. Slabše so se, predvsem zaradi visokih stroškov, odrezali ukrepi za zagotovitev pitne vode in čiščenje odpadnih voda, a so bili še vedno bolj učinkoviti kot boj proti korupciji, boljše vladanje, odprava migracijskih ovir in vzpostavitev zdravstvenih sistemov.

Kaj se je znašlo na samem dnu lestvice? Ukrepi proti podnebnim spremembam, kot sta obdavčenje izpustov in Kyotski protokol. Ekonomisti so prišli do zaključka, da bi obvladovanje tega problema zahtevalo ogromna sredstva, rezultati pa so zaradi mnogih neznank vprašljivi. Po Lombergovih ocenah bi zaustavitev podnebnih sprememb zaradi ukrepov Kyotskega protokola odtehtalo stroške šele leta 2100.