Slovenija velja za vodnato državo in podnebne spremembe ne bodo vplivale na oskrbo z vodo v prihodnosti. Ali ta trditev drži?
Vodne zaloge so pri nas neenakomerno porazdeljene. Najkvalitetnejši vodonosniki so v odročnih krajih, gosteje naseljena območja, kjer potrebe po vodi naraščajo, pa se oskrbujejo predvsem s podtalnico iz aluvijalnih nanosov. Ta je ponekod zaradi onesnaženja z nitrati in pesticidi za pitje že zdaj neprimerna. Razen tega se aluvijalni vodonosniki ne obnavljajo dovolj in gladina podtalnice zaradi pretiranega črpanja upada. Daljša sušna obdobja bodo njen nivo še znižala, zaradi večje pogostnosti izjemnih padavin pa lahko pričakujemo tudi pogostejša onesnaženja.
Sistemi odvodnjavanja in odvajanja sanitarni vod niso dimenzionirani za izjemne padavine, ki bodo vedno pogostejše, zato se bo nevarnost vdora fekalnih vod v odprte vodonosnike še povečala. Povsem mogoče je več lanskoletnih vzorcev pitne vode z E.coli pripisati spremenjeni dinamiki padavin. Za podtalnico bodo med izdatnimi padavinami postale vedno bolj nevarne tudi izcedne vode iz črnih odlagališč odpadkov, ki jih najdemo v bližini vodonosnikov in celo ob vodnih črpališčih.
Tudi Anglija je bila znana kot vodnata dežela. Leta 2001 je na otoku padlo največ padavin, odkar jih sistematično merijo, nato pa so nastopila sušna leta. Zadnjih dvajset mesecev padavine nikoli niso dosegle povprečja in vodne zaloge hitro kopnijo. Na jugu države so že uvedli prve ukrepe za omejitev porabe, ki veljajo za 13 milijonov prebivalcev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar