Pred dnevi je v prispevku Pop TV z naslovom "Golf ni sovražnik okolja" generalni sekretar Evropske golf zveze povedal, da bi bilo lahko v Sloveniji petdeset igrišč za golf. Trenutno jih je osem. Ljubitelji tega športa imajo pri nas vedno večjo moč, zato ni čudno, da so okoljske posledice novih igrišč najraje zamolčane.
Ej, stari, gradnja igrišča za golf sploh ni tako nedolžen poseg v okolje. Najprej so tu pripravljalna dela, od poseka obstoječe vegetacije, do ureditve brežin in drugih elementov golfišča. Naravni sistem odvodnjavanja je povsem uničen. Nadomesti ga umetna drenaža, ki služi predvsem ohranjanju travnate površine in oblikovanju vodnih teles, za kar so potrebne stotine kubičnih metrov gline in peska. Odveč je pripomniti, da se na celotni površini povsem spremenijo življenjske razmere za prostoživeče živali, od insektov in ptic do visoke divjadi.
Seznam pa s tem še ni popoln. Vplivi na okolje se nadaljujejo tudi med obratovanjem. Povprečno evropsko igrišče za golf porabi na leto okrog milijon kubičnih metrov vode, toliko, kot je zadošča za kraj z 12.000 prebivalci. Za vzdrževanje ustrezne travne površine so potrebna umetna gnojila, pesticidi in herbicidi, da o gorivu za nenehno košenje trave sploh ne govorimo.
Ej stari, imamo na slovenski obali ali na krasu res dovolj vode za namakanje lukenj?
1 komentar:
Excellent, love it!
» » »
Objavite komentar