Postranska škoda

Kar petina prebivalcev razvitega sveta, med njimi je največ otrok, se v pomladnih dneh sooča z nadlogami, kot so kihanje, solzenje, slabo počutje. Občutljivi na pelod začutijo simptome, ko je v kubičnem metru zraka več kot 50 zrn peloda, zadnja leta pa v pomladnih dneh ugotavljajo tudi do dvajsetkrat višje koncentracije. Ali je seneni nahod še ena od postranskih škod, ki nastajajo zaradi sprememb v ozračju?

Med toplogrednimi plini je ogljikov dioksid daleč najpomembnejši onesnaževalec, saj predstavlja kar 80% izpustov razvitih držav. Največ ga nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, tako da lahko naraščanje njegove vsebnosti neposredno pripišemo človekovim dejavnostim. Koncentracije so začele naraščati med industrijsko revolucijo: na začetku devetnajstega stoletja so povprečno znašale okrog 280 ppm, konec dvajsetega so se povzpele na 360 ppm. Kakšne so lahko posledice tega zvišanja, ni povsem jasno, znan pa je vpliv na rast zelenih rastlin. Fotosintezo določa količina vode, sončnega obsevanja in razpoložljiva količina plina. Raziskave kažejo, da se rastlinska rast v ozračju s povečano vsebnostjo ogljikovega dioksida opazno poveča.

In kakšno zvezo ima to s senenim nahodom? Zanimivo je, da so ga kot bolezensko stanje opisali na začetku devetanjstega stoletja. Takrat so začele naraščati tudi koncentracije ogljikovega dioksida. Vse dosedanje epidemiološke študije so pripeljale do zaključka, da obolelnost povečuje, vendar doslej še niso postregle s prepričljivim odgovorom na vprašanje, kaj ga povzroča. Gre za vedno večjo uporabo antibiotikov, pomanjkanje antioksidantov v naši hrani ali pa preprosto za pretirano čistočo naših domov, iz katerih smo izgnali bakterije in tako prepustili naš imunski sistem brezdelju?

Mogoč je tudi sklep, da je povečana obolelnost posledica večje vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju, ki povzroča bujnejše cvetenje. Britanski znanstveniki tega še niso potrdili, prišli so do drugačne ugotovitve. Tamkajšnje toplejše pomladi povzročajo istočasno cvetenje najbolj alergenih rastlin, ki so nekoč cvetele v različnem času. Mehanizem še ni pojasnjen, večje količine peloda pa so vsekakor tu.