Skeptikom, ki verjamejo v zarotniško ozadje podnebnih sprememb, so klimatologi postregli z novo kostjo. Skupina znanstvenikov je pripravila nov, najbolj temeljit pregled temperaturnih razmer v zadnjih 11.300 letih. Gre za Holocen, zadnje geološko obdobje, ki traja od konca ledene dobe in v katerem se je homo sapiens razširil po svetu in ga začel tudi dejavno spreminjati.
V novi študiji, ki bo objavljena v jutrišnji izdaji revije Nature, je ovrednotenih osem pokazateljev temperaturnih razmer, od peloda in sedimentov, do ostankov morskih organizmov. Na njihovi podlagi so ponovno ocenjena zgodovinska gibanja temperatur na 73 lokacijah, raztresenih po vsem svetu. Če ocene držijo, so se od konca ledene dobe precej enakomerno izmenjevala obdobja toplejšega in hladnejšega ozračja, ki so jih večkrat prekinile nenadne, hitre otoplitve. Taka je bila tudi otoplitev na samem začetku Holocena, ko so se temperature v sorazmerno kratkem času dvignile za 17 stopinj celzija. Ledeni pokrov se je iz Evrope in Amerike umaknil na sever, podnebje pa je ostalo bolj ali manj stabilno, dokler se kakšnih pet tisoč let nazaj ni začelo ponovno ohlajanje. Segrevanje ozračja, ki smo mu priča zdaj, predstavlja eno od takih nenadnih, hitrih otoplitev, le da smo šele na začetku, saj traja šele sto let.
Vse skupaj na prvi pogled niti ne izgleda slabo, pravijo avtorji študije, saj v zadnjem desetletju, ki velja za najtoplejše doslej, po njihovih podatkih nismo presegli najtoplejših obdobij Holocena, bomo pa to, ob sednjem trendu, vsekakor doživeli še do konca stoletja. Bolj zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da je temperatura zadnjih let višja od povprečnih temperatur treh četrtin celotnega obdobja od konca ledene dobe, ki je s seboj prinesla usodne spremembe za rastlinstvo in živalstvo, pa tudi za človeka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar