Najobetavnejši izdelek genetskega inženiringa, zlati riž, je po več kot desetletju nasprotovanj in vročih razprav končno dobil zeleno luč za kultivacijo. Odločitev Filipinskih oblasti, da dovoli masovno vzgojo tovrstnega riža, če je verjeti napovedim, se jim bodo kmalu pridružii tudi v Bangladešu in Indoneziji, je velika zmaga zagovornikov genetsko spremenjene hrane.
Ko so na prelomu tisočletja nemški in švicarski znanstveniki zaključili eksperimentiranje z genom, ki je riž obogatil z beta-karotenom, so naleteli na splošno odobravanje. Pomanjkanje vitamina A v prehrani je namreč glavni povzročitelj slepote med otroci v nerazvitih državah, pomankljivosti, ki jih povzroči razvijajočemu se imunskemu sistemu pa vsako leto terjajo še življenja dveh milijonov otrok. Živilo, s katerim bi A vitamin lahko pravočasno vnesli v telo, bi v tretjem svetu rešilo veliko življenj, a zlati riž se je tik pred kultivacijo znašel v središču žolčne razprave o upravičenosti genetskega inženiringa.
Njegov najmogočnejši nasprotnik je postal Greenpeace, ki načeloma zavrača genetsko spremenjene kulture in napoveduje, da bodo v odvisnost spravile na milijone revnih kmetov. Organizacija je šla v svoji vnemi celo tako daleč, da je trdila, kako bi za učinkovito obrambo pred slepoto otroci morali zaužiti na kilograme genetsko spremenjenega riža. Šele ko sta dve neodvisni raziskavi potrdili, da zadostno količino vitamina A zagotavlja že 60g kuhanega zrnja in ko so se lastnice patentov svojim pravicam odpovedale, so kreatorji zlatega riža javno mnenje ponovno obrnili sebi v prid. Uspeh zlatega riža, ki ga zdaj napovedujejo v revnih Azijskih državah, pa že odpira novo pobudo. Genetski inženirji so prepričani, da bi se pomanjkanja A vitamina lahko lotili tudi v Afriki, z vgradnjo gena za beta-karoten v tamkaj najbolj razširjeno živilo - banano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar