Na vrsti je Slovenija

Današnja rast donosnosti desetletnih obveznic Republike Slovenije prek magične meje 7% kaže, da je prišel čas obračuna. Čeprav bi strmo rast stroškov zadolževanja mnogi radi pripisali propadli pokojninski reformi, je prave razloge treba iskati drugje. Nezaupanje finančnih trgov v fiskalno stabilnost Slovenije je bolj posledica neobrzdane rasti javnega dolga, kot pa neizvedenih strukturnih reform.

V letih gospodarske rasti je Slovenija na finančnih trgih brez težav zbrala za poldrugo milijardo evrov na leto. Ob izbruhu krize se je ta znesek potrojil in še po dveh letih brez omembe vredne gospodarske rasti smo se, namesto da bi zmanjšali tekoči primanjkljaj, ponovno zadolžili - za tri milijarde. Samo obresti nam bodo letos pobrale okroglo milijardo. Finančnim investitorjem je, ob ponovni grožnji gospodarskega zastoja očitno jasno, da Slovenija svojih financ kmalu ne bo zmogla obvladovati sama. Sedemodstotni pribitek pomeni, da se pridružuje skupini omaganih članic evroobmočja, a to nujno še ne pomeni, da bo sledila Grškem scenariju, ki se lahko v skrajnem primeru konča z izgonom iz evroobmočja.

Še je čas, da se katastrofi izognemo, kot je to uspelo Latviji. Mnogi bodo nad primerjavo verjetno vihali nos a bivša sovjetska republika z 2,2 milijoni prebivalcev je v marsičem podobna Sloveniji. Njeno odprto gospodarstvo, 55% je izvozno usmerjenega, je leta 2009 zabeležilo največji padec v Evropski uniji, saj se je skrčilo za 18 odstotkov. Država se je morala zateči pod okrilje IMF in EU, da si je zagotovila 7,5 milijard evrov svežih sredstev. A rešitev ni prišla poceni. Latvija je na vseh področjih zategnila pas. Plače so se leta 2009 znižale za 7%, naslednje leto pa za dodatnih 8%. V najbolj kritičnih letih je vladi z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev, znižanjem plač in dvigom davkov uspelo primanjkljaj zmanjšati za dve milijardi evrov. Letos se je krivulja obrnila navzgor. V drugem letošnjem kvartalu je Latvija zabeležila 5,6 odstotno rast gospodarstva, brezposelnost pa se je z 20,5% znižala na 16,2%.

Kako je Latvijcem to uspelo? Mnogi opozarjajo, da so se baltiške države šele pred dvema desetletjema izvile iz primeža Sovjetske zveze, zaradi česar so ljudje bolj potrpežljivi in cenijo dosežke samostojnosti. Drugi opozarjajo na vpliv skandinavske kulture in poudarjajo, da se za razliko od Grkov, Latvijci ob uvedbi varčevalnih ukrepov niso podali na ulice. Resnica je nekje vmes, čeprav je bil verjetno ključnega pomena dogovor vseh strank, ki so, kljub predčasnim volitvam v septembru, enotno podprle program gospodarske stabilizacije in se izognile grški tragediji. Se ji bomo znali tudi v Sloveniji?