četrtek, november 10, 2011

Hitrosti Evrope


Iz Berlina je, kljub dobrim rezultatom, ki jih letos beleži nemško gospodarstvo, vse pogosteje slišati nezadovoljstvo nad neučinkovitim odločanjem v uniji. Zdaj, ko se je zahtevam za spremembo evropske pogodbe pridružil tudi Pariz, so vse oči uprte v vodilna državnika evroobmočja. Merklova je ta teden jasno povedala, da je »korenito reformo potrebno izpeljati hitro, kajti svet izgublja potrpljenje« in se s Sarkozyjem znašla na istem bregu, medtem ko se na drugi strani krepi skupina manjših, tako imenovanih obrobnih članic unije, ki se hitrim spremembam evropske pogodbe vedno bolj krčevito upirajo.

Po predlogu, ki prihaja iz evropskih metropol, bo unija slej ko prej razdeljena na dva dela, na osrednji, v katerem bodo ostale gospodarsko močnejše članice, ki bodo poenotile svoje davčne in fiskalne politike in zadržale evro, ter ohlapnejše povezano obrobje. Na obrobju naj bi pristale države, ki zaradi slabega gospodarskega položaja ne bodo zmogle tesnejšega povezovanja. V tej skupini bi bile predvsem države z nacionalnimi valutami in tiste, ki bi evroobmočje morale zapustiti. Med kandidati za obrobni status se v omenjajo oslabele članice, kot sta Grčija ali Portugalska, pa celo Finska in Slovaška, slednji ne toliko zaradi gospodarske slike, pač pa bolj zaradi nasprotovanja reševalnim poskusom skupne valute.

Morebitna izključitev države članice iz evroobmočja, veljavna evropska pogodba te možnosti ne predvideva, ki je doslej veljala za tabu, ta teden postaja realnost. K temu nista pripomogla zgolj grška tragedija in italijanska opereta, pač pa predvsem vse bolj zaostrene razmere v svetovnem gospodarstvu.

1 komentar:

Marko pravi ...

Tako je s našo blaginjo evropo.