Skoraj ne mine teden, da ne bi prišlo do novega padca kreditne sposobnosti v evroobmočju. Medtem ko so jo v začetku tedna skupile banke, je včeraj še tretja agencija, Fitch znižala oceni italijanskega in španskega dolga. Tretja evro ekonomija je izgubila status AA- in pristala na A+, četrti pa se je ocena z AA+ znižala na AA-.
Pritisk na javne finance šibkejših članic, med njimi je zdaj tudi Slovenija, narašča, medtem ko evropska politika neodločno caplja na mestu. Čeprav italijanske in španske težave dražjega zadolževanja za enkrat uspešno blaži Evropska centralna banka s kontroverznimi nakupi obveznic na sekundarnem trgu, pa visoke obresti kar nočejo stran.
Vse bolj očitno postaja, da se evroobmočje utaplja v izmikanju in neodločnem ukrepanju. Berlusconiju, ki se je po znižanju gospodarskih obetov odločil, da prihodnji teden predstavi nove ukrepe za oživitev gospodarstva, ne verjame nihče več. Zaupanje, da bi sedanji italijanski premier pomiril finančne trge, je enako ničli. Zapaterova socialistična vlada je bila pri obvladovanju španskega javnega dolga v zadnjih mesecih nekoliko bolj uspešna, a ponovne recesije ne bo preživela, na dno pa jo vleče tudi visoka zadolženost avtonomnih regij.
Vse skupaj se odvija v senci reševanja grškega vozla. Oba največja, Merklova in Sarkozy sta ta teden vneto ponavljala, da bi imel balkanski bankrot neslutene posledice za evropska gospodarstva in za svet. A medtem ko je francoski predsednik poudarjal, da bi »padec Grčije pomenil padec Evrope« in da je državi potrebno pomagati zaradi »gospodarskih in moralnih razlogov«, je bila Merklova bolj previdna. Zagotavljala je, da bo Nemčija naredila vse, kar je v njeni moči, če bo Grčija le vztrajala pri programu IMF in EU, obenem pa omenila, da obstaja tudi možnost bankrota. In tako je za nami še en teden v Evrolandiji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar