Fukušima ne drži vode

Odkar je Fukušima izginila z naslovnic svetovnih medijev, prihajajo na dan skrb zbujajoče informacije o pravih razsežnostih jedrske katastrofe. Vse kaže, da se je v najmanj enem od treh poškodovanih reaktorjev stalila sredica in hudo poškodovala zadrževalni hram, ki zdaj pušča radioaktivni material. V dneh po nesreči je zaradi poškodb reaktorske posode voda v njej toliko upadla, da ni več prekrivala gorivnih palic. Te so se nato stalile v radioaktivno kepo, ki se je nabrala na njenem dnu in jo očitno poškodovala. Nastala je nekaj centimetrov velika odprtina, skozi katero radioaktivni material uhaja v okolje. Trenutna temperatura zadrževalne posode v prvem reaktorju se giblje med 100 in 120 stopinjami, kar lahko kaže na nadaljevanje jedrskih procesov.

Prejšnji teden je tehnikom končno uspelo vstopiti v tri poškodovane reaktorje, št. 1, 2 in 3. Po pregledu naprav in namestitvi merilnikov pritiska in temperature ima TEPCO, ki zadrževalne hrame za enkrat ohlaja z improviziranimi sistemi, zdaj ponovno na voljo podatke o dogajanju v poslopjih. Operater namerava, na podlagi načrta, ki ga je odobrila Japonska vlada, vzpostaviti nove hladilne sisteme, zatesniti zadrževalnike in do januarja prihodnjega leta zagotoviti stabilnost jedrskih naprav. Če načrt ne bo uspel, Japoncem ne bo preostalo drugega, kot da se zatečejo k rešitvi iz Černobila in okrog reaktorjev zgradijo sarkofag, ki bo preprečil nadaljnje uhajanje radioaktivnosti.

Vzpostavitev novih hladilnih sistemov ter ohladitev poškodovanih reaktorjev pa ni edina težava, s katero se soočajo v Fukušimi. V kompleksu se je doslej nabralo okrog 90.000 kubičnih metrov kontaminirane vode, s katero so hladili naprave in ki se je nabrala v kletnih prostorih. Vodo, ki predstavlja tudi pomemben vir sevanja za reševalce, morajo čim prej pospraviti na varno, kjer bo počakala na dekontaminacijo. Še en izpust v Tihi ocean, tako oblasti, ne pride več v poštev.

Japonska spreminja načrte

Od začetka krize v Fukušimi je japonski premier Naoto Kan poslušal očitke o slabem vodenju. Potem, ko so se Tokiju prejšnji mesec zgodile še protijedrske demonstracije in se javno mnenje očitno nagiba proti jedrski energiji, mu zdaj sledi še premier. V torek je objavil, da Japonska opušča svoje jedrske načrte in da bo energetsko politiko odslej gradila na novih temeljih. Največji zasuk energetske politike pomeni večja uporaba obnovljivih virov energije, pri katerih Japonci močno zaostajajo za drugimi razvitimi državami ter opustitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Dosedanja energetska politika je do leta 2030 predvidevala gradnjo 14 novih reaktorjev, s čemer bi se delež jedrske energije za pridobivanje elektrike zvišal z zdajšnjih 30 na 50 odstotkov.

Kan skuša z zadnjimi odločitvami očitno utrditi svoj omajani politični položaj. Tako usodne spremembe, kot jih je prinesla nova energetska politika, so se na Japonskem doslej sprejemale po dolgotrajnem procesu usklajevanja in v duhu konsenzualne politike, medtem ko je nova energetska zasnova nastala v ozkem krogu premierjevih sodelavcev in praktično čez noč. Spremenjeni odnos japonske vlade do nekoč vsemogočnih energetskih podjetij se je pokazal že prejšnji teden, ko je Kan od upravljavca nuklearke Hamaoka zahteval njeno začasno zaustavitev. dokler ne bo bolje zaščitena pred potresi in cunamiji. Spremembe ne bodo prizadele zgolj elektroenergetskih podjetij. Odločitev odmeva tudi v industrijskem sektorju, saj je med velikimi japonskimi podjetji kar nekaj takih, ki razvijajo jedrsko tehnologijo. Ameriški Westinghouse je na primer del Toshibe, Hitachi pa tesno sodeluje z dobaviteljem reaktorjev General Electric.

Vlada pa gre medtem še korak naprej. Potem ko je več mesecev vneto preprečevala kakršnokoli vrnitev prebivalstva v izseljeno območju okrog Fukušimskega kompleksa, je prejšnji teden končno dovolila prvim skupinam, da so se vrnile na svoje domove. Izseljenci so iz kontaminiranih domov lahko odnesli najdragocenejše, dokumente, fotografske albume in spominke na prednike. Med dvournim obiskom so prejeli doze do 25 mikrosievertov, tako da bodo zdaj organizirali obiske območja tudi za preostale izseljence. Kanova podoba v javnosti se zdaj, kot kaže spet izboljšuje.

Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.

Pritisk na cene zanemarljiv, zaenkrat

Raziskovalci vodilnih ameriških Univerz Stanford in Columbia, ki so prejšnji teden objavili skupno študijo o vplivu podnebnih sprememb na svetovne kmetijske pridelke, zaenkrat še ne bijejo plati zvona. Kljub temu, da so se v zadnjih letih nekateri kmetijski pridelki na svetovnih borzah podražili tudi za dva do trikrat, avtorji študije vztrajajo, da dviga cen hrane ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

V študiji Climate Trends and Global Crop Production Since 1980 so raziskovalci preučevali pridelke štirih, za prehrano svetovnega prebivalstva najpomembnejših kultur: pšenice, riža, koruze in soje v obdobju med letoma 1980 do 2008. Primerjava temperaturnih povprečij in pridelka na globalni ravni je pokazala, da so vremenske razmere neposredno vplivale le na manjši pridelek koruze (po izračunih za 3,8%) in pšenice (za 5,5%), medtem ko pri soji in rižu sprememb niso zaznali. Kot kaže, so v mnogih državah vpliv višjih temperatur zaenkrat kompenzirali z uvedbo sodobnih kmetijskih tehnik, svoje pa je opravil tudi vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na rast posevkov.

Pomemben zaključek študije je, da višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci na nekaterih območjih pridelave zaenkrat še ne vplivajo na globalne količine pridelka. Manjši donos v eni regiji so doslej vedno nadomestile večje količine od drugod. Pridelek pšenice v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki ga je zadnja leta oklestila suša, se je na primer zmanjšal za okrog 10 odstotkov, a na razpoložljive količine pšenice na svetovnem trgu to zaenkrat ni vplivalo. Raziskovalci so vpliv podnebnih sprememb na višje cene pridelkov zaenkrat ocenili na 6 %, pri tem pa opozarjajo, da je v oceno vključen le neposredni vpliv spremenjenega podnebja, ne pa tudi posredne, politične odločitve, kot so pritisk na cene pridelkov zaradi biogoriv. Z nadaljnjim višanjem povprečnih temperatur na svetu in z izjemnimi vremenskimi pojavi se bo cenovni pritisk, po mnenju raziskovalcev, verjetno povečal.

Veselje ni trajalo

Veselje vseh, ki v visokih cenah črnega zlata vidijo največjo nevarnost za okrevanje svetovnega gospodarstva, ni trajalo dolgo. Surova nafta je od začetka tedna izgubljala na vrednosti in včeraj končala dvanajst odstotkov pod izhodiščem. Za sod nafte je bilo, prvič od začetka arabske revolucije, dovolj manj kot sto dolarjev.

Današnji dan je prinesel streznitev. Še preden so se nižje cene nafte poznale tudi na črpalkah, je vrednost soda ponovno nad stotico. Energetiki, ki so še včeraj opozarjali, da je nižanje cen pričakovano, v preteklem letu so se cene nafte zvišale za trideset odstotkov, dodatno podražitev pa so prinesli nemiri v arabskih državah, so se zdaj zavili v molk. Nižanje cen v tem tednu lahko tako pripišemo predvsem vplivu, ki ga je imela na naftni trg Bin Ladnova usmrtitev. Prve znake pešanja ameriškega gospodarstva je, kot kaže, uspešno nadomestilo povpraševanje iz držav BRIC.

Cene nafte se tako v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale. Naftni kartel OPEC se bo sicer sestal že 8. junija, a zaradi spora med Savdsko Arabijo in Iranom večjih sprememb na ponudbeni strani ni mogoče pričakovati, pritisk na cene pa predstavlja tudi nadaljevanje spopadov v Libiji.

Donald je odpuščen

Potem ko je Bela Hiša prejšnji teden objavila rojstni list Baracka Husseina Obame in ovrgla sume, da naj bi se aktualni predsednik, v nasprotju z ustavo, rodil zunaj ZDA, se je kandidatura Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata sesula v prah. Kar je sledilo, ni bilo le opozorilo Trumpu, novincu na političnem parketu, ki si je z dvomom v Obamin rojstni kraj dvigal priljubljenost na desnici, pač pa tudi vsem ostalim, ki se bodo na predsedniških volitvah prihodnje leto spoprijeli z Obamo.

Rojstni list je bil objavljen v času, ko Američani sicer spremljajo nove epizode Trumpovega šova Pripravnik, a to je bil šele začetek. Na tradicionalnem letnem srečanju z novinarji, ki je sledilo, se je Obama neusmiljeno ponorčeval iz kandidata za republikansko nominacijo. V govoru mu je priporočil, naj se zdaj, ko je rojstni list objavljen, raje posveti pomembnejšim vprašanjem, kot sta: ali so Američani dejansko pristali na luni in ali je v kraju Roswell v resnici pristal leteči krožnik. Sledile so salve smeha. Trump, ki je bil v dvorani, je potrpežljivo sprejemal udarce. Bela Hiša je pred tem večkrat poudarjala, da se predsednik ukvarja s pomembnejšimi temami in na milostni strel ni bilo treba dolgo čakati.

V nedeljo je bil Pripravnik ponovno prekinjen, tokrat z napovedjo, da bo predsednik nagovoril Američane. Z objavo Bin Ladnove smrti je Obama Trumpu ponovno prevzel šov. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da zdaj kar šestdeset odstotkov Američanov ne bi nikoli podprlo kandidature političnih pripravnikov, kot sta Sarah Palin ali Donald Trump. Donald je za republikansko nominacijo odpuščen.

Namesto zemlje zamenjali standard

Vlada in agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA sta zaradi nesreče v Fukušimi doslej že dvakrat spremenili japonske jedrske standarde. Najprej so zvišali mejno dozo radiacije za zaposlene v jedrskih elektrarnah s 100 na 250 milisievertov na leto, zatem pa so oblasti TEPCU dovolile še izpust kontaminirane vode v morje, zaradi česar je radioaktivnost morske vode presegla najvišjo dovoljeno raven za 100 krat. V tretje je zdaj prišlo do upora.

Skupina besnih staršev iz prefekture Fukušima je v petek predstavnikom vlade izročila vrečo s prstjo ene od šol iz prizadetega območja. Vlada je namreč v postopek predložila novo spremembo mejne vrednosti, tokrat za japonske šolarje. Ti bi po novem lahko namesto 1 milisieverta prejeli 20 milisievertov na leto, toliko, kolikor jih nemški predpisi dopuščajo za zaposlene v jedrskih elektrarnah.

Pristojni priznavajo, da gre za skrajni ukrep, ki naj bi omogočil šolanje otrok v prizadetem območju, zanikajo pa, da so po sredi stroški. Alternativo bi predstavljala le popolna zamenjava trideset centimetrske plasti zemlje in peska v okolici šol, zato so mnogi prepričani, da gre za še enega od manevrov Japonske vlade, s katerim se izogiba naraščajočim stroškom sanacije jedrske katastrofe. Tri četrtine šolskih dvorišč v okolici Fukušime naj bi bilo tako kontaminiranih, da radioaktivnost krepko presega dosedanji milisievert na leto. Meritev prsti, ki so jo prizadeti starši izročili vladnim uradnikom, je pokazala vrednost 38 milisievertov.

Na nedopusten odnos japonskih oblasti do lokalnega prebivalstva zdaj ne opozarjajo več le okoljevarstvene organizacije. Toshiso Kosako, profesor Tokijske univerze, ki je vladi doslej svetoval pri obvladovanju krize, je protestno odstopil in pristojne okrivil za nesprejemljivo kršenje mednarodno priznanih standardov. Predstavniki organizacije Zdravniki za družbeno odgovornost, ki je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado, pa so japonsko vlado opozorili, da so otroci veliko bolj ranljivi od odraslih in da se bo zaradi spremembe standarda verjetnost za rakava obolenja med njimi najmanj podvojila