Stare sorte so pomembne

Tekma med lakoto in naraščanjem svetovnega prebivalstva se je doslej vedno iztekla v naš prid, ni pa nujno, da bo vedno tako. Polovico povečanja pridelkov smo doslej zagotavljali z izboljšavami kmetijskih tehnik, polovico pa so zagotavljala bolj donosna semena. Ker pri kmetijskih površinah in vodnih virih ni več mogoče pričakovati napredka, pridelava hrane vse bolj postaja odvisna od semenskega materiala.

V letu biološke raznovrstnosti je organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO ocenila stanje genetske raznovrstnosti na področju kmetijstva. Poročilo, ki se začne z napovedjo, da bomo morali do leta 2050 zagotoviti še enkrat več hrane, kot smo jo pridelali leta 2000, ne kaže rožnate slike. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je v prejšnjem stoletju porazgubilo kar tri četrtine genetske raznovrstnosti kmetijskih pridelkov. Da bi lahko zagotovili povečanje pridelave tudi v prihodnosti, bo potrebno pred izginotjem ohraniti čim večje število divjih sort. Le z njihovim ohranjanjem bomo lahko kljubovali višjim temperaturam, sušam in škodljivcem. FAO napoveduje, da bo zaradi podnebnih sprememb, če jih ne bomo načrtno ohranjali, v naslednjih desetletjih izginila kar petina divjih sort krompirja in stročnic.

Za ohranjanje biološke raznovrstnosti so najbolj pomembne semenske banke, ki jih je danes že 1.750. Najpomembnejši je Norveški Svalbald, kjer hranijo semena za okrog 20 milijonov različnih sort ali približno tretjino genetskega materiala kmetijskih pridelkov, ki jih gojijo na svetu. Strokovnjaki FAO v poročilu opozarjajo, da se mora zbiranje in ohranjanje genetskega materiala nadaljevati. To na srečo podpira tudi večina svetovnih vlad, saj je k mednarodnemu sporazumu o rastlinskih genetskih virih za pridelavo hrane in kmetijstvo doslej pristopilo kar 125 držav, med njimi tudi Slovenija.

Konec električnih sanj

Vsi veliki proizvajalci avtomobilov so zadnja leta obljubljali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo ceste zavzela električna vozila. Ko so letos na različnih avtomobilskih razstavah predstavljali svoje "velikoserijske" dosežke, je večina poznavalcev razočarano zmajevala z glavo. Pri Nissanu oziroma Renaultu so predstavili električna vozila, ki po osemurnem polnjenju akumulatorjev ne zmorejo prevoziti več kot 160 kilometrov. General Motors je svojemu električnemu Voltu zato dodal tudi motor na notranje izgorevanje, ki sicer omogoča, da se s 480 prevoženimi kilometri približa avtomobilom na konvencionalni pogon, a Volt v svoji električni vnemi v ničemer ne presega Toyotine postarane hibridne tehnologije.

Električni avtomobili, ki bi jih, namesto na črpalki, napolnili kar iz vtičnice v domači garaži, neodvisno od podražitev nafte in trošarinskih pribitkov, ostajajo nedosegljive sanje. Čeprav bi že pri današnji tehnologiji takšno vozilo pokrilo večino dnevnih voženj, od razvažanja otrok in na delo, do nakupovalnih poti, ostaja tako nezanesljivo, da preprosto ni vredno svojega denarja. Na deževen (brisalci in sušilci stekel), zimski dan (gretje), obremenjen s prtljago in potniki, električni avto, kot nam ga skušajo prodati, zmore le še borih 50 kilometrov.

Direktor kraljevega združenja britanskih kemikov Richard Pike je nedavno predstavil preprost izračun, ki pokaže električne avtomobile v povsem drugi luči. Ker elektriko v veliki meri pridobivamo iz premoga, avto na električni pogon v primerjavi z bencinskim prihrani le za okoli 20 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. Ob 5.000 funtih subvencije (okrog 5.700 evrov), ki jih pri nakupu novega električnega vozila ponuja britanska vlada, bi zamenjava vseh britanskih avtomobilov davkoplačevalce stala okrog 150 milijard funtov (171 milijard evrov), otoški izpusti ogljikovega dioksida pa bi se zmanjšali le za 2 odstotka. Z denarjem, namenjenim za subvencije za električne avtomobile pa bi lahko vse obstoječe britanske termoelektrarne nadomestili s sončnimi celicami in zmanjšali emisije celotne države za tretjino. Pri električnih avtomobilih se račun preprosto ne izide.

Elektrika iz odpadkov

Medtem ko odlaganje odpadkov v Sloveniji postaja vedno večji problem, so v Belgiji za prepolno odlagališče našli izvirno rešitev. Britansko podjetje Advanced Plasma Power bo na odlagališču Hasselt na vzhodu Belgije postavilo elektrarno, ki bo izkoriščala energijo odpadkov.

Načrt predvideva, da bodo iz odpadkov, ki se na odlagališču kopičijo že štirideset let, najprej izločili steklo, kovine, trdo plastiko in druge snovi, ki jih je mogoče reciklirati. Ostanek odpadkov bodo vplinili, plin pa prečistili s tehnologijo plazme. Očiščeni plin bo poganjal turbino 60 megavatne elektrarne, ki bo zadoščala za potrebe 60.000 gospodinjstev z elektriko.

Projekt predvideva, da naj bi v naslednjih tridesetih letih na odlagališču odkopali 16,5 milijona ton odpadkov, ki zdaj brez vrednosti ležijo pod zemljo in onesnažujejo zrak in podtalnico.