Tekma med lakoto in naraščanjem svetovnega prebivalstva se je doslej vedno iztekla v naš prid, ni pa nujno, da bo vedno tako. Polovico povečanja pridelkov smo doslej zagotavljali z izboljšavami kmetijskih tehnik, polovico pa so zagotavljala bolj donosna semena. Ker pri kmetijskih površinah in vodnih virih ni več mogoče pričakovati napredka, pridelava hrane vse bolj postaja odvisna od semenskega materiala.
V letu biološke raznovrstnosti je organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO ocenila stanje genetske raznovrstnosti na področju kmetijstva. Poročilo, ki se začne z napovedjo, da bomo morali do leta 2050 zagotoviti še enkrat več hrane, kot smo jo pridelali leta 2000, ne kaže rožnate slike. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je v prejšnjem stoletju porazgubilo kar tri četrtine genetske raznovrstnosti kmetijskih pridelkov. Da bi lahko zagotovili povečanje pridelave tudi v prihodnosti, bo potrebno pred izginotjem ohraniti čim večje število divjih sort. Le z njihovim ohranjanjem bomo lahko kljubovali višjim temperaturam, sušam in škodljivcem. FAO napoveduje, da bo zaradi podnebnih sprememb, če jih ne bomo načrtno ohranjali, v naslednjih desetletjih izginila kar petina divjih sort krompirja in stročnic.
Za ohranjanje biološke raznovrstnosti so najbolj pomembne semenske banke, ki jih je danes že 1.750. Najpomembnejši je Norveški Svalbald, kjer hranijo semena za okrog 20 milijonov različnih sort ali približno tretjino genetskega materiala kmetijskih pridelkov, ki jih gojijo na svetu. Strokovnjaki FAO v poročilu opozarjajo, da se mora zbiranje in ohranjanje genetskega materiala nadaljevati. To na srečo podpira tudi večina svetovnih vlad, saj je k mednarodnemu sporazumu o rastlinskih genetskih virih za pridelavo hrane in kmetijstvo doslej pristopilo kar 125 držav, med njimi tudi Slovenija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar