Je na koncu predora res luč?

Tudi največji optimisti izgubljajo potrpljenje. Zaupanje v sposobnost vzdrževanja evropske monetarne unije se je skrhalo do te mere, da imajo obveznice novega evro bolnika, Republike Irske, trenutno isti rating, kot ga imata dolg Pakistana ali Venezuele. S tem, da ima Pakistan nevarnega soseda, Venezuela pa Chaveza in nafto.

Tudi zdravje prvega evropskega dolžnika ne kaže znakov izboljšanja. Grški javni dolg bo v nekaj mesecih dosegel 130% odstotkov bruto domačega proizvoda, ki se pod bremenom krize vztrajno krči. V kreditno sposobnost balkanske evro-članice nihče ne verjame več. Do leta 2015 naj bi Grška država odplačala 230 milijard evrov ali 126 milijonov na dan, vključno s sobotami, nedeljami in prazniki, ki jih imajo Grki še zmeraj več, kot druge članice evro kluba.

Ko so pod vplivom gospodarske krize presahnili davčni viri in so se skrčile javne finance, je politika mirila, češ da je potrebno le zbrati manjkajoča sredstva na denarnih trgih in rešitev je blizu. Kriza je zdaj začela naplavljati trupla. Ko se je v najbolj dinamičnih državah razpočil nepremičninski balon in bi banke šle pod vodo, če jih ne bi reševale javne finance, je kazalo, da je najhujše mimo. Nato so se začeli vrstiti pozivi za zategovanje pasu in javne blagajne so ponovno na udaru, predoru pa kar ni videti konca.

Davek na sladkosti, tokrat zares

Naraščajoči javni dolg bo, skupaj z davčnimi razbremenitvami, ki jih je po volilnem porazu demokratov obljubil Obama, po denarnici očitno udaril ljubitelje sladkanih pijač. V osnutku poročila Ameriškemu predsedniku je senatna komisija, sestavljena iz republikancev in demokratov danes predlagala vrsto ukrepov, ki naj zajezijo naraščanje javnega dolga, obenem pa razbremenijo ameriške davkoplačevalce. Poleg predlogov, ki obsegajo znižanje plač v zvezni administraciji, krčenje vojaškega proračuna ter mednarodne pomoči, se je na mizi znašel tudi predlog za uvedbo trošarine na sladkane pijače, tako imenovani soda tax.

Senatna komisija je v osnutku poročila zapisala, da bi zvezni davek na sladkane pijače "pripomogel k zmanjšanju stroškov zdravstvene blagajne, povezanih z zdravljenjem bolezni, ki so posledica prekomerne telesne teže, vključno s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ter rakavimi obolenji... " Sladkane pijače naj bi bile, tako kažejo zadnje raziskave, glavni razlog za epidemijo debelosti, ki se širi povsod po svetu.

Sredi devetdesetih so izpodrinile mleko kot najpriljubljenejšo pijačo ameriške mladine in danes predstavljajo že več kot deset odstotkov dnevnega energetskega vnosa. Redno uživanje sladkanih pijač poveča verjetnost za bolezensko debelost pri mladostnikih kar za 60 odstotkov. Velika poraba naj bi bila predvsem posledica intenzivnega oglaševanja, ki je uperjeno na otroke in mladostnike. Trošarina na pijače, ki jim je dodan sladkor ali koruzni sirup, bi lahko v zvezno blagajno prinesel okrog 15 milijard dolarjev na leto. Mnogi jo že primerjajo z dajatvami na tobak in alkoholne pijače, ki so v ZDA domnevno omejile kajenje in alkoholizem.

Vodnjak z mehurčki

V francoski prestolnici se skušajo na domiseln način otresti odvisnosti od ustekleničene vode. Konec septembra so predstavniki mestnega vodovoda odprli prvi javni vodnjak, iz katerega priteče voda z mehurčki.

Vodnjak, ki stoji v parku de Reuilly na jugovzhodu Pariza, servira vodo iz vodovodnega omrežja, ki je ohlajena in obogatena z ogljikovim dioksidom. Pariške oblasti skušajo na ta način prepričati meščane, da je voda iz omrežja prav tako varna in dobrega okusa, kot ustekleničena.

Francozi v povprečju popijejo kar 125 litrov ustekleničene vode na leto, kar jih po porabi uvršča na osmo mesto na svetu. Glede na kakovost vodovodnih omrežij in tradicijo javnih vodnjakov v Franciji predstavlja tolikšna poraba ustekleničene vode povsem nepotrebno škodo za okolje.

Bodo mornarico poganjale alge?

Med tistimi, ki ne verjamejo, da bodo motorje na notranje izgorevanje kmalu izpodrinili električni, je tudi ameriška mornarica. Prejšnji mesec je preizkus uspešno prestalo njihovo prvo plovilo, ki ga je poganjala mešanica nafte in goriva iz morskih alg.

Pentagon že vrsto let preizkuša alternativna goriva, ne zaradi varovanja okolja, pač pa zaradi stroškov in težav, povezanih z zagotavljanjem nafte na vojnih območjih. Goriva so predstavljala največje logistično breme v Iraku, zgodba se zdaj ponavlja tudi v Afganistanu. Zaradi pomanjkanja nafte postaja ameriška vojska čedalje bolj ranljiva, zato Pentagon spodbuja najrazličnejše pobude, povezane z alternativnimi viri energije.

Ameriška mornarica večino svojih potreb po gorivih trenutno pokriva iz fosilnih virov, na jedrsko gorivo odpade le 16%. V naslednjem desetletju naj bi se delež obnovljivih virov, med katere štejejo tudi jedrsko energijo, povečala na polovico. Do leta 2016 naj bi tako usposobili prvo "zeleno enoto" desetih ladij, podmornic in letal, ki bo delovala na mešanico biogoriv in jedrsko energijo. Za letalske motorje preizkušajo mešanico kerozina z dodatki iz olja navadnega rilčka (lat. camelina sativa), za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem pa preizkušajo mešanico iz alg. Po prvih težavah, biogorivo iz alg je v rezervoarjih razpadalo, pričelo cveteti in pogosto poškodovalo motorje, zdaj največjo oviro predstavlja njegova cena, ki je stokratnik cene naftnih derivatov. Kljub temu bo mornarica, po zagotovilih Pentagona, s poskusi nadaljevala, saj si obetajo, da bodo lahko nekoč mogoče sami zagotavljali gorivo za svojo floto.