V pomanjkanju sredstev, ki se stekajo v državne blagajne, so davkarji prisiljeni k čedalje večji inovativnosti. Doslej je veljalo, da se oblasti med krizo najraje zatečejo k obdavčitvi luksuznih izdelkov. Ker je trgovina z jahtami, razkošnimi avtomobili in vilami zastala, mimogrede, edini tovrstni domislek letos prihaja iz Velike Britanije, kjer so napovedali "konjski davek", dodatno obdavčitev jezdnih konj, skrbnikom javnih financ ne preostane nič drugega, kot da se za polnjenje proračunov lotijo razvad in odvisnosti.
Dvigu klasičnih trošarin na tobak in alkoholne pijače, ki so bile doslej drugi najbolj priljubljeni vir državnih blagajn, saj za razliko od luksuznih izdelkov njihova prodaja med recesijo ne upada, se, kot kaže, čas izteka. V razvitih državah so te dajatve verjetno že dosegle vrh, malo zaradi intenzivnega obdavčenja pred recesijo, nekaj pa tudi zaradi večjega tveganja za razvoj črnega trga in vpliva, ki ga imajo na revnejše sloje prebivalstva. Tudi najbolj čislani vir javnih financ, trošarina na pogonska goriva ima svoje meje. Ne samo, da pretirana obdavčitev bencina vpliva na porabo, goriva so pomemben vzvod inflacije, še posebej, če upoštevamo, da so cene samih energentov trenutno na precej nizki ravni. Ko se bodo okrepljenemu povpraševanju po nafti, ki ga že zaznavajo na Kitajskem in v Indiji, pridružile še ZDA, bo cena za sodček surove nafte s sedanjih 80$ hitro poskočila prek 100$ in rezina, ki si jo na črpalki odreže država, bo spet tanjša.
Države, ki so maksimalne stopnje trošarin že dosegle, so na začetku krize stavile predvsem na tako imenovane okoljske dajatve, nove davke in takse, ki naj bi se zbirale ob uporabi naravnih virov. Kazalo je, da bo volilno telo v razvitih državah od vseh novih dajatev najbolje prebavilo prav ekološke davke, a so se časi očitno spremenili. Nicolas Sarkozy, ki je še pred meseci glasno napovedoval obdavčenje izpustov toplogrednih plinov v Franciji in skušal nov davek pobarvati zeleno, je prejšnji teden svoj predlog opustil s pojasnilom, da je upošteval opozorila gospodarstvenikov o zmanjšani konkurenčnosti Francije. Države, ki so v Evropski uniji že uvedle podnebne davke: Švedska, Danska, Irska in Finska tako ostajajo v manjšini. Najbolj iznajdljivi dacarji zdaj iščejo naprej, predvsem pri končnih potrošnikih. Danska vlada namerava tako obdavčiti hrano z nezdravimi maščobami in višjo vsebnostjo sladkorja, Finska uvaja trošarino na sladkarije in sladkane pijače, medtem ko Britanci napovedujejo zvišanje "podnebne takse" na letalske karte, ki bo seveda končala v državni zakladnici. Zviševanje davkov za podjetja in višje stopnje DDV med krizo ostajajo skrajni ukrep, po katerem posegajo le večji izgubarji, na primer Grki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar