Je za astmo kriva folična kislina?

Ugibanj o skrivnostnem naraščanju astme je kot kaže konec. Raziskovalci z Univerze v Adelaidi so na sledi povzročitelju te najpogostejše kronične bolezni in najpogostejšega vzroka hospitalizacije pri otrocih iz razvitih držav. V pomanjkanju trdnih dokazov o vzrokih za začasno zoženje dihalnih poti in motnje dihanja so naraščanje obolelosti doslej pripisovali predvsem onesnaženemu okolju, avstralska raziskava, nedavno objavljena v Journal of Epidemiology, pa kaže na nepričakovanega povzročitelja: folično kislino.

Folična kislina ali vitamin B-9 vpliva na vrsto fizioloških procesov. Posebej je pomembna za tvorbo hemoglobina v obdobjih hitre rasti. Naravni vir foliatov je zelenolistna zelenjava (špinača, solata, stročnice), z njimi pa so bogata tudi jetra in kvas. Da foliati med nosečnostjo preprečujejo anemijo, so ugotovili že leta 1931. Kmalu zatem so kvas, jetra in špinača postali obvezna sestavina nosečniške prehrane. V zadnjih desetletjih se je v razvitem svetu namesto naravnih virov uveljavilo predpisovanje dodatkov folične kisline, najpogosteje v obliki tablet.

Avstralska raziskava je zdaj razkrila, da je pojav astme mogoče povezan s tovrstno prakso. Otroci, ki so sodelovali v raziskavi in katerih matere so med 30 in 34 tednom nosečnosti jemale nadomestek folične kisline, so imeli kar 30 odstotkov večjo oblolelnost za astmo. Raziskovalci poudarjajo, da je bil vpliv opazen samo pri tistih materah, ki so folično kislino prejemale v obliki nadomestkov in ne iz naravnih virov, obenem pa dodajajo, da je na ta način mogoče pojasniti tudi razširjanje bolezni v zadnjih petdesetih letih.

Cestnina po novem

Po dveh desetletjih javnih razprav, tehničnih preizkusov in burnih političnih debat bo Nizozemska, kot prva država na svetu, opustila cestno takso in uvedla variabilno obračunavanje cestnine po prevoženih kilometrih. Podnebne spremembe z naraščanjem morske gladine, tretjina države namreč leži pod morjem in nenehni prometni zastoji, so javno mnenje prevesili na stran nasprotnikov avtomobilizma. Ti so vse od začetka devetdesetih let zahtevali, da avtomobilisti začno plačevati polno ceno za gradnjo in vzdrževanje enega od najgostejših cestnih omrežij na svetu, pa tudi za izpuste toplogrednih plinov iz svojih vozil.

Nizozemska vlada je v parlament zdaj poslala predlog zakona, po katerem bo opustila letno cestno takso in dajatve, ki jih avtomobilistom zdaj obračunajo ob nakupu vozila ter jih do leta 2012 nadomestila z GPS napravami. Te bodo, vgrajene v vozila, beležile čas, kraj in dolžino vožnje ter podatke samodejno pošiljale v zbirne centre, od koder bodo lastnikom poslali obračun. Sistem, ki je že uspešno prestal preizkuse, bo prometnemu ministrstvu po novem omogočal ne le obračun cestnine po dejansko prevoženih kilometrih, mimogrede, uporaba avtocest je na Nizozemskem sedaj zastonj, pač pa tudi različno višino cestnine glede na uro dneva in cestne odseke. V povprečju naj bi za prevoženi kilometer po državni cesti po novem odšteli okrog 3 cente. Glede na to, da cestne dajatve za avto srednjega razreda sedaj na leto znašajo okrog 600 evrov, se za voznike, ki ne prevozijo več kot 20.000 kilometrov na leto ne bo veliko spremenilo, bo pa po žepu bolj udarilo tiste, ki se vozijo ob konicah po najbolj obremenjenih cestah. Osnova za obračun bo, tako kot seda,j temeljila na izpustih ogljikovega dioksida, zato se bo vožnja najbolj podražila za lastnike guzlerjev in drugih okolju neprijaznih vozil, večina lastnikov manjših vozil pa bo plačevala manj kot zdaj.

Nizozemska vlada ocenjuje, da se bodo prometni zastoji po uvedbi novega obračuna cestnine zmanjšali za najmanj 15 odstotkov, za deset odstotkov pa naj bi bili manjši tudi izpusti toplogrednih plinov.