Potem ko so se temperature površinske vode Tihega oceana dvignile za več kot stopinjo, v globini se je voda doslej segrela tudi do štiri stopinje celzija, so razmere po ocenah Ameriške Uprave za oceane in ozračje zrele za vrnitev El Niña.
El Niño označuje vrsto pojavov, ki nastanejo zaradi segrevanja vzhodnega dela Tihega oceana, največje vodne mase na Zemlji. Mehanizem, ki uravnava njegov prihod in odhod ter intenzivnost sočasnih vremenskih pojavov, še niso povsem pojasnjeni, dobro pa so znane posledice. El Niño napoveduje vremenski kaos: vročinske valove, suše in poplave, zaradi globalnega vpliva pretrese kmetijske trge, kar se v manj razvitih državah pogosto sprevrže v socialne nemire.
Slika tokratnega El Niña bo bolj jasna septembra ali oktobra, ko bo pridobival na moči, vrhunec pa bo predvidoma dosegel med letošnjo zimo na severni polobli. Prve napovedi niso nič kaj obetavne. Indijski monsun, od katerega je odvisna prehrana druge najštevilčnejše države na svetu, se je letos začel bolj zgodaj, z izdatnimi padavinami, ki so nato usahnile in so pod dolgoletnim povprečjem. To lahko resno prizadene letino. Podobna usoda čaka druge države, katerih kmetijstvo je odvisno od monsunskih padavin. Suša utegne prizadeti tudi Avstralijo, ki si od zadnjega pomanjkanja padavin, največjega zadnjih sto let, še ni opomogla.
El Niño pa ne prinaša zgolj sušnih obetov. Pacifiška obala od Kalifornije do Ekvadorja, Peruja in Čila bo deležna obilnih padavin. Edini, ki se njegovega prihoda veselijo, so prebivalci severovzhoda ZDA, saj Niño obeta milejšo zimo in manj orkanskih aktivnosti. Mila zima pa se letos obeta tudi Evropi.
