Razumevanje podnebnih sprememb bi bilo nepopolno brez meritev toplogrednih plinov. Klimatologi z vsega sveta z zanimanjem pričakujejo vsakoletno poročilo o atmosferskih meritvah, ki jih pripravlja Ameriška uprava za oceane in ozračje v okviru projekta GLOBALVIEW-CO2.
Interes za izmerjene vrednosti ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi se je dodatno povečal leta 2001, ko so merilne postaje zaznale nenaden pospešek rasti za 2,5 delca na milijon (ppm), medtem ko so še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vsebnosti naraščale po letnih stopnjah okrog 1,5 ppm. Trend se ni umiril tudi v letih 2002 in 2003 in mnogi znanstveniki so v tem videli prve znanilce podnebne katastrofe.
Objavljene vrednosti za leto 2008 so, vsaj kar zadeva naraščanje vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju pomirjujoče, saj so ponovno v okviru večletnega povprečja. Razlogov za pretirani optimizem pa ni. Celotna vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi je lani dosegla 386 ppm. Če primerjava s pred-industrijsko številko 278 delcev na milijon (ppm) ne zbuja nelagodnih občutkov, jih gotovo mnenje enega od vodilnih klimatologov, Jamesa Hansena, ki mejo postavlja pri 350 ppm, nad njo po njegovem prepričanju vremenski pojavi postajajo neobvladljivi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar