Ko je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) junija razglasila najvišjo stopnjo nevarnosti za pandemijo prašičje gripe in so zdravstvene oblasti mrzlično oddajale naročila farmacevtskim družbam, je bilo iz vrst epidemiologov slišati tudi opozorila o pretiranem odzivu na povsem običajno zdravstveno tveganje. Nekateri so celo namigovali, da gre za spreten manever velikih farmacevtskih podjetij, s katerim naj bi si zagotovila dobiček med gospodarsko krizo. Pojavi gripe spremljajo človeštvo od nekdaj in le redko zahtevajo res veliko žrtev. Najbolj znan primer pandemije gripe je še zmeraj izbruh bolezni ob koncu prve svetovne vojne, čeprav tedanjo visoko smrtnost med obolelimi pripisujejo tudi podhranjenosti prebivalstva.
Zdaj, ko se je gripa preselila na severno poloblo in so za nami prva cepljenja, rezultati pritrjujejo skeptikom, ki so že od vsega začetka trdili, da ne gre za novo obliko virusa in da je bil odziv WHO pretiran. Prave pandemične gripe se razvijejo iz nepoznanih oblik, s kakršnimi človeštvo še ni prišlo v stik. Ker imunski sistem zanje nima primerne obrambe, lahko širitev bolezni prepreči le cepljenje, ki pa je uspešno zgolj ob dvakratni vakcinaciji zadostnega števila prebivalstva. Šele po drugem vnosu cepiva v telo je namreč imunski sistem dovolj pripravljen za obrambo pred neznanim virusom, pri čemer pa mora biti delež cepljenih tudi dovolj velik, da prepreči širjenje bolezni. Takšna so bila tudi priporočila WHO. Ugotovitvi, da gre pri prašičji gripi za novo obliko virusa, so sledila naročila virostatikov in cepiva.
Slabih pet mesecev po razglasitvi nevarnosti in 5.000 žrtvah, med katerimi je neobičajno velik delež mlajših, odpornejših pacientov, pravi značaj prašičje gripe ostaja nepojasnjen. Obsežni programi vakcinacij po svetu očitno ne potekajo v skladu s pričakovanji. Oba vodilna izdelovalca cepiva, Novartis in GlaxoSmithKline sta nedavno sporočila, da se protitelesa v zadostni meri razvijejo že po prvi vakcinaciji in da drugi vnos cepiva ni potreben. Če je temu res tako, potem je pandemična narava prašičje gripe vprašljiva, saj ne gre za novo obliko, pač pa za rekombinacijo že znanih virusov ptičje in prašičje gripe, ki sta davna potomca gripe iz konca prve svetovne vojne. Njeni nasledniki že skoraj stoletje krožijo med ljudmi in imunski sistem jih dobro pozna, s tem pa je pojasnjeno tudi, zakaj je med žrtvami prašičje gripe tako malo starejših.
Zdaj, ko se je gripa preselila na severno poloblo in so za nami prva cepljenja, rezultati pritrjujejo skeptikom, ki so že od vsega začetka trdili, da ne gre za novo obliko virusa in da je bil odziv WHO pretiran. Prave pandemične gripe se razvijejo iz nepoznanih oblik, s kakršnimi človeštvo še ni prišlo v stik. Ker imunski sistem zanje nima primerne obrambe, lahko širitev bolezni prepreči le cepljenje, ki pa je uspešno zgolj ob dvakratni vakcinaciji zadostnega števila prebivalstva. Šele po drugem vnosu cepiva v telo je namreč imunski sistem dovolj pripravljen za obrambo pred neznanim virusom, pri čemer pa mora biti delež cepljenih tudi dovolj velik, da prepreči širjenje bolezni. Takšna so bila tudi priporočila WHO. Ugotovitvi, da gre pri prašičji gripi za novo obliko virusa, so sledila naročila virostatikov in cepiva.
Slabih pet mesecev po razglasitvi nevarnosti in 5.000 žrtvah, med katerimi je neobičajno velik delež mlajših, odpornejših pacientov, pravi značaj prašičje gripe ostaja nepojasnjen. Obsežni programi vakcinacij po svetu očitno ne potekajo v skladu s pričakovanji. Oba vodilna izdelovalca cepiva, Novartis in GlaxoSmithKline sta nedavno sporočila, da se protitelesa v zadostni meri razvijejo že po prvi vakcinaciji in da drugi vnos cepiva ni potreben. Če je temu res tako, potem je pandemična narava prašičje gripe vprašljiva, saj ne gre za novo obliko, pač pa za rekombinacijo že znanih virusov ptičje in prašičje gripe, ki sta davna potomca gripe iz konca prve svetovne vojne. Njeni nasledniki že skoraj stoletje krožijo med ljudmi in imunski sistem jih dobro pozna, s tem pa je pojasnjeno tudi, zakaj je med žrtvami prašičje gripe tako malo starejših.
Ni komentarjev:
Objavite komentar