Skupina zdravnikov je v ugledni reviji Lancet objavila članek, v katerem so podnebne spremembe med zdravstvenimi izzivi našega časa postavili na prvo mesto. Avtorji članka Obvladovanje zdravstvenih posledic podnebnih sprememb, vodilni strokovnjaki z različnih področij medicine ugotavljajo, da se zdravstvo v zadnjem desetletju, za razliko od drugih disciplin, s posledicami podnebnih sprememb ni dovolj ukvarjalo. Opazne spremembe v okolju in vedno večja pogostnost izjemnih vremenskih dogodkov prioritete zdaj postavljajo na glavo. Spremembe, ki bodo najbolj vplivale na prihodnost človeštva, so po njihovem mnenju pomanjkanje vode in hrane, "kar je v zgodovini človeštva vedno privedlo do selitev velikih razsežnosti."
Zdravniki opozarjajo, da kljub napredku medicine v svetu še zmeraj umre 10 milijonov otrok na leto. 200 milijonov otrok trpi pomanjkanje in se ne razvija tako, kot bi se morali, 800 milijonov ljudi strada, 1.500 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Razmere se bodo zaradi segrevanja ozračja samo še slabšale.
Naraščanje gladine morja, tanjšanje ledenega pokrova in pogostnost izjemnih vremenskih pojavov po mnenju zdravnikov kažejo tudi na to, da so napovedi Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe morda celo preveč zadržane. Avtorji so prepričani, da višje temperature že vplivajo na človeštvo in da mora zdravstvo, tako kot drugi sektorji, čimprej najti odgovore na nove izzive. Oblike infekcij se bodo z razmahom bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na primer z malarijo ali vročico dengue, korenito spremenile. Smrtnost, tudi v razvitem svetu, bo zaradi izjemnih vremenskih pojavov naraščala. Zdravniki ob tem navajajo primer vročinskega vala, ki je leta 2003 kosil po Evropi in kljub sorazmerno dobri zdravstveni oskrbi povzročil smrt več kot 70.000 ljudi.
Da vse napovedi le ne bi izzvenele tako slabo, so v Lancetu omenjene tudi dobre novice: zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov se bodo ljudje več gibali, to pa pomeni, da se bo raven stresa znižala, to pa bo pozitivno vplivalo na znižanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja in na manjšo pogostnost povečane telesne teže. Slednje seveda predvsem v razvitem svetu.
Zdravniki opozarjajo, da kljub napredku medicine v svetu še zmeraj umre 10 milijonov otrok na leto. 200 milijonov otrok trpi pomanjkanje in se ne razvija tako, kot bi se morali, 800 milijonov ljudi strada, 1.500 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Razmere se bodo zaradi segrevanja ozračja samo še slabšale.
Naraščanje gladine morja, tanjšanje ledenega pokrova in pogostnost izjemnih vremenskih pojavov po mnenju zdravnikov kažejo tudi na to, da so napovedi Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe morda celo preveč zadržane. Avtorji so prepričani, da višje temperature že vplivajo na človeštvo in da mora zdravstvo, tako kot drugi sektorji, čimprej najti odgovore na nove izzive. Oblike infekcij se bodo z razmahom bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na primer z malarijo ali vročico dengue, korenito spremenile. Smrtnost, tudi v razvitem svetu, bo zaradi izjemnih vremenskih pojavov naraščala. Zdravniki ob tem navajajo primer vročinskega vala, ki je leta 2003 kosil po Evropi in kljub sorazmerno dobri zdravstveni oskrbi povzročil smrt več kot 70.000 ljudi.
Da vse napovedi le ne bi izzvenele tako slabo, so v Lancetu omenjene tudi dobre novice: zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov se bodo ljudje več gibali, to pa pomeni, da se bo raven stresa znižala, to pa bo pozitivno vplivalo na znižanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja in na manjšo pogostnost povečane telesne teže. Slednje seveda predvsem v razvitem svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar