ponedeljek, september 22, 2008

Slabi časi za tuno


Ljubitelji sušija in drugih ribjih dobrot bodo, če ribiške velesile ne omejijo ulova, kmalu ostali brez priljubljenih poslastic. Leta 2001 so na Univerzi Britanske Kolumbije objavili rezultate odmevne raziskave, ki je opozorila na kritično stanje globalnih ribjih populacij: komercialne vrste rib so zdesetkane do te mere, da ne omogočajo naravnega obnavljanja. Na raziskovalce se je vsul plaz očitkov, predvsem s strani ribiške industrije, ki je zatrjevala, da so ocene o 60-90% zmanjšanju populacij preveč pesimistične, ulov pa se je bolj ali manj neovirano odvijal dalje.

Sedem let po neuspešnem pozivu k omejitvi ribiških kvot se stanje ni izboljšalo. Nasprotno, tuna, ki jo izmed vseh rib najbolj pogosto najdemo na jedilnikih vsega sveta, postaja žrtev lastne priljubljenosti. V komercialne namene jih lovijo le pet od 48 vrst, a vse, z izjemo skipjack tune, ki konča v najcenejših konzervah in pasji hrani, so ogrožene. Kritikov ribiške industrije to ne preseneča: leta 1950 so iz morja potegnili pol milijona ton tune, 2001 pa kar sedemkrat toliko. Najbolj je kritično stanje modro in rumenoplavute tune, najbolj cenjene vrste na Japonskem, kjer konča večina velikih primerkov. Okrog 20% modro in rumenoplavute tune izvira iz Sredozemlja, ki obenem velja za najbolj ogroženo območje sploh. Nič boljša niso poročila z drugih lovišč. Modroplavute tune iz Atlantika je le še 30% nekdanje populacije, zaradi pretiranega ulova je ogroženo celo doslej najbogatejše Severnopacifiško območje.

Strokovnjaki opozarjajo predvsem na nevarnost zloma populacij in na dolgotrajno rast velikih rib, ki na trgu dosegajo najvišjo ceno. Za rast velikih tun je potrebnih tudi do 30 let, njihovo število pa strmo pada. Zasluga gre predvsem vrtoglavim cenam in novim tehnikam lova s pol kilometra dolgimi vrvmi iz kevlarja, ki imajo na koncu pritrjeno kamero in omogočajo odlov največjih rib. Stanje je po mnenju Svetovnega sklada za okolje WWF zrelo za odločne akcije: člani te organizacije pozivajo k bojkotu tistih restavracij, ki še strežejo modroplavuto tuno iz Sredozemlja.

Ni komentarjev: