Strogo zaupno: Za dražjo hrano kriva biogoriva

Tik pred srečanjem voditeljev industrijskih držav G8 na Japonskem, kjer naj bi se pogovarjali predvsem o naraščajočih cenah hrane in surove nafte, so nasprotniki biogoriv v roke dobili dve močni karti. Prihodnji teden bo objavljeno Gallagherjevo Poročilo, ki ga je po naročilu Britanske vlade pripravila skupina uglednih ekonomistov. Sodeč po odlomkih, ki so že pricurljali v javnost, je poročilo do politike spodbujanja predelave prehrambenih surovin v biogorivo precej neprizanesljivo.

Prav v teh dneh pa je iz Svetovne banke ušel še en dokument, ki za vedno višje cene hrane krivi odločitev razvitih držav za biogoriva prve generacije, torej za tista, ki jih izdelujejo iz prehrambenih surovin. Razprava, ki se je v zadnjih mesecih ponovno razvnela, predvsem zaradi odločitve ZDA in EU, da kljub naraščanju cen hrane na svetovnem trgu nadaljujeta z uvajanjem bioetanola in biodiesla, je polna medsebojnega obtoževanja. Kritiki biogoriv, ki so za višje cene hrane že od vsega začetka krivili uporabo koruze in oljnic v energetske namene, imajo vedno več argumentov. Po drugi strani trditvam predstavnikov ameriške administracije in Evropske komisije, češ da so količine žitaric, ki so namenjene predelavi v biogoriva zanemarljive, in da zato k višjim cenam hrane ne prispevajo več kot 3%, verjame vedno manj ljudi.

Tudi poročilo Svetovne banke odločitev za uporabo biogoriv prve generacije kaže v drugačni luči: "Brez vpliva biogoriv se svetovne zaloge žita in koruze ne bi zmanjšale za toliko, kolikor so se, vpliv drugih razlogov za naraščanje cen pa bi bil manjši." Višje cene nafte, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, ki jih ameriška administracija, poleg večjega povpraševanja Indije in Kitajske na svetovnem trgu navaja kot glavni razlog za naraščanje cen kmetijskih pridelkov, naj bi k podražitvam hrane prispevale le okrog 15%, medtem ko so "biogoriva odgovorna za okrog 75%". Poročilo še navaja, da se je košarica prehrambenih izdelkov, ki so bili vključeni v raziskavo, v zadnjih šestih letih podražila kar za 140%. Nič čudnega, da poročilo še zmeraj nosi oznako: Strogo zaupno!