Zadnja moda na področju podnebnih sprememb je razglašanje ogljikove nevtralnosti. Ko so prva britanska podjetja napovedala, da bodo zmanjšala oziroma v celoti kompenzirala svoje izpuste toplogrednih plinov, je vse skupaj kazalo na dobro marketinško potezo. Veselje ob razglasitvah ogljikove nevtralnosti pa je bilo kratkotrajno: izkazalo se je, da gre za podjetja iz finančnega sektorja, banke in zavarovalnice, ki niso med pomembnimi povzročitelji toplogrednih plinov. Še več, banke so kljub svoji deklarirani nevtralnosti nadaljevale s financiranjem projektov, ki so spodbujali uporabo fosilnih goriv.
Moda ogljikove nevtralnosti pa se s tem ni končala. Po napovedih ameriških univerz in županov nekaterih večjih mest, da bodo v naslednjih desetletjih zagotovili ogljikovo nevtralnost, je kot prva država na svetu to napovedala tudi pet milijonska Norveška. Lansko napoved, da bodo vsi izpusti toplogrednih plinov iz te skandinavske države kompenzirani do leta 2050, je parlament letos celo skrajšal za dve desetletji. Drznosti navkljub pa ima tudi ogljikovo nevtralna Norveška precejšnjo napako: država je ne bo dosegla z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv, pač pa z nudenjem mednarodne pomoči. Po domače povedano, Norveška bo pravice za svoje izpuste toplogrednih plinov kupila v nerazvitem svetu, z denarjem, ki ga je, ali pa ga še bo zaslužila s prodajo nafte. Kot tretja svetovna izvoznica si ob dnevni proizvodnji 2,6 milijona sodčkov in ceni okrog 100 dolarjev to zlahka privošči.
Da bi bilo vse skupaj še bolj črno: Ogljikovo nevtralnost napoveduje tudi Vatikan, ki znotraj obzidja, kljub znamenitim vrtovom ne more povsem kompenzirati svojih dimniških izpustov. Vatikan sicer zagotavlja, da manjkajoče količine pokrije z gozdnimi površinami na Madžarskem, čeprav je v javnost medtem že pricurljala vest, da vatikanski izračun sicer upošteva emisije, ki nastajajo znotraj državnih meja, ne pa tudi tistih, ki izvirajo iz delovanja njegovih uslužbencev, recimo letalskih potovanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar