"Začel se je spopad med 800 milijoni avtomobilistov in dvema milijardama najrevnejših prebivalcev sveta". Tako je Lester Brown komentiral odločitev razvitih držav, da z biogorivi zmanjšajo svojo odvisnost od nafte.
Odločitev za biogoriva in slaba letina v Evropi in Avstraliji sta počistili svetovne zaloge žitaric in pognale cene v višave. S Chicaške borze kmetijskih surovin tudi letos ne poročajo o umirjanju cen. Nasprotno, poleg koruze, ki je v ZDA osnova za izdelavo bioetanola, se dražijo tudi pridelki, ki s koruzo tekmujejo za obdelovalne površine. Pšenica se je že v lanskem letu podražila za 127%. Vsi znaki globalnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po kmetijskih pridelkih so tu.
Tudi razlogov ni težko poiskati. Obdelovalne površine so omejena dobrina in v kratkem času jih ni mogoče povečati. Od osemdesetih let naprej kmetijske površine ostajajo bolj ali manj enake, 1,5 milijarde hektarjev. V Južni Ameriki in Rusiji zadnja leta povečujejo obseg pridelave, vendar zaradi urbanizacije obdelovalnih površin v Evropi in Aziji površina kmetijskih zemljišč na globalni ravni ostaja enaka. Pomanjkanje hrane je tudi posledica prirasta svetovnega prebivalstva. Od sredine prejšnjega stoletja, ko so z uvajanjem hibridov, umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi zadnjič bistveno povečali pridelavo, se je svetovno prebivalstvo skoraj potrojilo. Če se bo trend nadaljeval, bo v nekaj desetletjih svetovno prebivalstvo doseglo številko 10 milijard in pomanjkanje kmetijskih surovin bo postalo stalnica.
Kakšno vlogo ima pri tem biogorivo? Čeprav v primerjavi s človeško prehrano zaenkrat v biogoriva predelamo majhen delež kmetijskih surovin, pa preprost izračun pokaže nemoralnost tovrstne prakse. Za 50 litrov bioetanola je potrebno predelati okrog 120 kilogramov žitaric, dovolj za 200 kilogramov kruha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar