Pravica do hrane

Svetovne zaloge žitaric so dosegle najnižjo raven zadnjih petindvajset let, cene na kmetijskih borzah pa rastejo, kot še nikoli doslej. Koruza se je v letu dni podražila za 70%, pšenica je enkrat dražja kot lani. Mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo opozarja, da je zaradi pomanjkanja hrane na svetu nastopila “zelo resna kriza”. Že pred zadnjimi podražitvami si 850 milijonov ljudi na svetu ni moglo zagotoviti zadostnih količin hrane. Z dodatnimi cenovnimi pritiski se njihovemu število vsak mesec pridružujejo milijoni. Čeprav višjih cen v celoti ne moremo pripisati večji predelavi kmetijskih surovin v biogoriva, očitno so za pomanjkanje hrane krive tudi slabše letine zaradi pogostejših suš, svoje je dodala tudi večja prireja mesa, predvsem zaradi naraščajoče porabe v Aziji, je posebni poročevalec Združenih narodov Jean Ziegler v svojem poročilu Pravica do hrane posebno kritiko namenil biogorivom.

Ziegler je svetovne državnike pozval, naj politiko nadomeščanja fosilnih goriv z gorivi, izdelanimi iz kmetijskih pridelkov, ocenijo v luči sedanjih razmer na svetovnem trgu. Predlaga petletni moratorij na cilje razvitih držav za uporabo biogoriv in na spodbude za predelavo prehrambenih surovin v gorivo. Po oceni kritikov sedanjih programov naj bi petletno obdobje zadoščalo za razvoj druge generacije biogoriv, ki naj bi jih pridelovali iz lesa ali slame in ne iz žitaric, oljaric ali sladkornega trsa. Ziegler se zavzema tudi za začasno zaustavitev liberalizacije mednarodne trgovine z biogorivi, ki bi spodbudila predelavo prehrambenih surovin iz nerazvitih držav, tako da bi jih namesto za prehrano prebivalstva namenjali v energetiki razvitih. Zieglerjevi pozivi zadevajo tudi Slovenijo: v okviru sporazuma Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se je naša država odločila, da bo do leta 2020 10% fosilnih goriv nadomestila z biogorivi. Glede na to, da uvoz hrane v Slovenijo že zdaj dosega 80%, bi morali Pravico do hrane vzeti nadvse resno.