Konec ledenega vina?

Med zadnjimi žrtvami podnebnih sprememb so se znašli tudi vinogradniki severnega dela evropskega vinorodnega areala. Nemškim in Alzaškim vinarjem, znanim po pridelavi rizlingov in tramincev, se obetajo velike spremembe. Prihodnost je še posebej črna za znamenita desertna vina poznih trgatev, ki jih poznamo tudi iz severovzhodne Slovenije.

Iz večine evropskih vinorodnih področij zadnja leta poročajo o tem, da se je čas trgatve spremenil in da trte dozorevajo prej. V primerjavi s povprečjem zadnjih štiridesetih let je grozdje zdaj zrelo tudi do dva tedna prej. Vendar zgodnejša trgatev ni največji problem kontinentalnih pridelovalcev vin. Bolj so njihovo tehnologijo prizadele visoke zimske temperature. Pridelava vina poznih trgatev zahteva specifične klimatske razmere, predvsem kombinacijo hladnih jesenskih noči in toplih dni v času dozorevanja ter kasnejšo zmrzal. Za trgatev ledenega vina naprimer, se morajo temperature spustiti vsaj za 7 stopinj pod ničlo, grozdje pa se mora na trsih ohraniti najmanj do konca decembra. Zadnja leta je take pogoje nemogoče doseči.

Edina dobra novica za Nemške in Alzaške vinarje je, da bodo višje povprečne temperature omogočile zamenjavo tradicionalnih belih sort z rdečimi, kot sta naprimer cabernet sauvignon in merlot, ki jih je lažje prodati. Mogoče pa bo k temu pripomogla tudi suša, ki ogroža Avstralske vinogradnike.