Ljubljana bo imela čez desetletje podnebje, kakršno so poznali konec 20. stoletja v Dalmaciji. Pozimi 2013 so alpski vrhovi v Sloveniji pokriti le s tanko plastjo beline, pod gozdno mejo je sneg že dolgo redek pojav in se ne obdrži več. Ledeniki so povsod v Alpah izginili. Zimske temperature redko padejo pod ledišče, dnevne se gibljejo okrog deset stopinj. Pomlad je kratka, traja nekaj tednov in ne prinaša veliko padavin. Že maja se dnevna temperatura povzpne na 25 stopinj, od junija do septembra temperature pogosto presežejo 30 stopinj. Občasno se pojavljajo vročinski valovi s temperaturami do 40 stopinj in čez, ki trajajo tudi po več tednov. V naseljih so takrat povsod presežene vsebnosti pritlehnega ozona, ki sili k solzenju in na kašelj. Kopanje na prostem in sončenje zdravniki odsvetujejo.
Vodostaji rek so odvisni le še od deževja. Pomladni dotok vode je zaradi pomanjkanja snega v hribih presahnil. Vedno pogostejše so poletne suše, zato je upadla podtalnica aluvijalnih vodonosnikov. Kakovost vode se iz leta v leto slabša, občasne izjemno močne padavine, ki izpirajo velike količine onesnažene vode v vodotoke in podalnico jo še poslabšajo. Suša in temperaturni stres sta prizadela tako rastline, kot živali. Obdobje za prilagoditev je bilo prekratko za veliko drevesnih vrst, predvsem za iglavce. Visoke temperature in mile zime so spremenile obnašanje ali celo pregnale veliko živalskih vrst, zato pa je iz leta v leto več nadležnih žuželk. Suša in vročina sta prizadeli tudi kmetijstvo, saj je pridelava mogoča le na površinah, ki jih je mogoče namakati. Cene prehrambenih izdelkov zato nenehno naraščajo.
Se napoved res sliši tako neverjetno? Zračni ovoj okrog zemlje, ki še omogoča normalno dihanje, je debel dobrih 5 kilometrov. Če upoštevamo celotno troposfero, v kateri se dogajajo vremenski pojavi, ne sega v nebo niti 10 kilometrov. Od središča Zemlje do površja pa je dobrih 6.300 kilometrov. Deset kilometrov je res tanka plast. Ej stari, mogoče pretanka za nas?
Ni komentarjev:
Objavite komentar