S sadjem in zelenjavo privlačnejši

Vsi vemo, da sadje in zelenjava koristita zdravju, manj znano pa je, da vas naredita tudi privlačnejše. To so na podlagi nedavne študije ugotovili raziskovalci škotske Univerze St. Andrews, ki so beležili zaužito sadje in zelenjavo 35 posameznikov, vestno sledili barvi polti in ocenjevali njihovo privlačnost.

Vrtnine, bogate z rdečimi in rumenimi pigmenti, tako škotski raziskovalci, vplivajo na kožne odtenke in nas lahko napravijo privlačnejše. Posamezniki, ki so v povprečju zaužili do tri porcije sadja ali zelenjave, so pridobivali na privlačnosti, najbolj pa so se na lepotnem ocenjevanju izkazali tisti, ki so pospravili po več kot tri porcije dnevno. Študijo, ki se za enkrat nanaša na belce in Azijce, bodo zdaj razširili še na druge rase in skušali ugotoviti, ali povrtnine vplivajo tudi na njihov izgled.

Dvanajst umazanih

Ameriška okoljevarstvena organizacija Environmental Working Group je objavila nov Nakupovalni vodič po pesticidih v sadju in zelenjavi. Tokratna, že osma izdaja njihove uspešnice prinaša prenovljeni seznam najbolj in najmanj onesnaženih pridelkov, na podlagi analiz, ki jih sicer uporabljata Ameriško ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za hrano in zdravila. 

Umazanih dvanajst (od pridelka z največjo vsebnostjo pesticidov, do tistega z najmanj):

1. Jabolka
2. Stebelna zelena
3. Paprika babura
4. Breskve
5. Jagode
6. Nektarine
7. Grozdje
8. Špinača
9. Zelena solata
10. Kumare
11. Gojene borovnice
12. Krompir

Letošnje analize opozarjajo na precejšnjo obremenitev sadja. Celoten vzorec nektarin in 98% jabolk je vsebovalo izmerljive vrednosti pesticidov, pri gojenih borovnicah pa so našli ostanke kar 42 različnih pesticidov. Rekorder v številu različnih pesticidov, ki so jih pokazale analize, je namizno grozdje, ki je vsebovalo 64 različnih kemikalij za zatiranje škodljivcev. 

Kljub vsemu osnovno priporočilo sadja in zelenjave ostaja nespremenjeno, saj so koristi tovrstne diete še zmeraj večje od škode zaradi obremenitve s pesticidi. Še seznam dvanajstih najmanj onesnaženih pridelkov: 

1. Čebula
2. Sladka koruza
3. Ananas
4. Avokado
5. Zelje
6. Grah
7. Beluši
8. Mango
9. Jajčevec
10. Kivi
11. Melona
12. Jam ali sladki krompir
13. Grenivka
14. Lubenica
15. Gobe

Drevesa varujejo

Drevesa na različne načine koristijo mestu, hladijo ozračje, urejajo odvodnjavanje in čistijo zrak ter so lepa na pogled. Raziskovalca Univerze Vermont, ki sta v študiji ugotavljala, ali obstaja povezava med gostoto zelenic in kaznivimi dejanji, pa sta prepričana, da vplivajo tudi na varnost. Na osnovi statističnih podatkov iz Baltimora in okolice sta prišla do zaključka, da je bila v tistih delih mesta, kjer je dreves več, pogostnost vlomov in tatvin ter uporabe strelnega orožja precej manjša. Za desetino več dreves je pomenilo kar za 12% manj kaznivih dejanj.  

Baltimorska raziskava potrjuje zaključke neke druge raziskave izpred dveh let, po kateri je na osnovi gostote velikih dreves v soseskah mogoče oceniti, kako varne so pred kriminalci. Raziskovalci sklepajo, da do razlik med območji prihaja zato, ker večja drevesa prestopnikom sporočajo, da gre za urejena območja, kjer ljudje bolj sodelujejo med seboj in jih tako odvračajo od nasilnih dejanj, medtem ko drugi verjamejo, da je gostota ozelenitve preprosto znak, kako bogato je območje oziroma kako strogo je soseska varovana. Kakorkoli že, sajenje dreves očitno odvrača zlikovce in soseskam ponuja večjo varnost.

Japonski jedrski salto

Ko so začetek maja zaradi rednega pregleda ustavili japonsko jedrsko elektrarno Tomari, je država prvič po štiridesetih letih ostala brez delujočega reaktorja. Vseh 54, ki so pred katastrofalnim potresom marca 2011 zagotavljali tretjino električne energije, je čakalo na odločitev premierja, ali naj Japonska sledi cilju izpred Fukušime in poveča delež jedrske energije na polovico, ali pa se vrne nazaj k fosilnim gorivom.

Po mesecih neodločnosti, ki so sledili septembrski izvolitvi, se je japonski premier Yoshihiko Noda zdaj odločil in previdno prižgal zeleno luč dvema reaktorjema iz kompleksa Ohi. Nodova odločitev, zaenkrat zgolj simbolična, pa je bila vse prej kot lahka. Japonska, ki je bila pred potresom tretja največja mirnodobna jedrska velesila, po moči reaktorjev sta jo prekašali zgolj ZDA in Francija, je očitno izgubila željo po jedrski energiji. Javnomnenjska anketa, ki jo je začetek junija objavil tamkajšnji Pew center, kaže očitno nasprotovanje cepljenju atomov, saj se je kar 70% vprašanih zavzelo za zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije. Nič presenetljivega, če upoštevamo, da jih je kar polovica izrazila strah, da so bili oni ali pa njihovi sorodniki izpostavljeni sevanju med lansko katastrofo.

Farsa iz Ria

Leta 1992 so se svetovni voditelji in zagovorniki okolja srečali na konferenci v Rio de Janeiru. Svet je ravnokar premagal blokovske delitve in zdelo se je, kot da prihodnost kaže nov obraz. Dvajset let kasneje vznesenih besed ni več, ostaja zgolj razočaranje.

Najbolj očitno, da so bile obljube iz Ria izrečene s figo v žepu, kaže današnji odnos do svetovnih morij. V zaključni izjavi iz Ria so se voditelji držav zavezali, da bo do leta 2012 vzpostavljeno omrežje morskih rezervatov, subvencije, ki spodbujajo nedovoljeni ribolov, bodo pozabljene, najbolj občutljive živalske vrste pa ustrezno zaščitene, ne nazadnje, ribolovna območja, ki jih je opustošil pretirani ribolov, bodo do leta 2015 uspešno okrevala.

Nič od tega se ni uresničilo. Od morskih prostranstev ostaja zaščiten manj kot odstotek, subvencije, ki kar kličejo po ropanju morskega bogastva, so še zmeraj realnost, ogroženih vrst morskih živali je iz leta v leto več, ribolovna območja pa, no, njihovo stanje lahko sam oceni vsak ljubitelj rib. Od Konference o zemlji so ostale zgolj mrtve črke na papirju sporazumov iz Ria.

Kralj premog

Podnebnim spremembam navkljub, premog ostaja kralj energetike. BP v Statističnem pregledu svetovne energetike, pripravljajo ga že več kot šestdeset let, ugotavlja, da najbolj umazani od vseh energentov zavzema že 30% svetovnega energetskega trga. Nič ne kaže, da bi ga kmalu izpodrinili čistejši energenti, saj se je odkop premoga lani povečal za 6%, delež v svetovni energetski bilanci pa je najvišji po letu 1969, ko o onesnaževanju okolja še ni bilo govora.

Poročilo se je dotaknilo tudi izjemnih podražitev energentov v lanskem letu. Nafta tipa brent je dražja za 40%, višje pa so letos tudi cene premoga, v povprečju za 24%. Sicer pa je svetovna energetska slika stabilna. Poraba energentov je v dolgoletnem povprečju, saj je bila lani višja za 2,5%, pomenljivo pa je, da vse več energije potrebujejo v razvijajočih se ekonomijah, medtem ko poraba energentov v razvitih državah upada.

Uradno: Dizel povzroča raka

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je uradno potrdila, kar so mnogi znanstveniki opozarjali že dlje časa: dizelski izpuhi povzročajo raka.

Na podlagi številnih raziskav je najuglednejše zdravstveno telo zdaj odločilo, da »obstajajo zadostni dokazi« o tem, da izpušni plini dizelskih motorjev povzročajo raka na pljučih ter »omejeni dokazi« o povečanem tveganju za nastanek raka na mehurju. Delovna skupina WHO, ki je odločitev sprejela enoglasno, je ob tem poudarila, da so zdaj potrebni ukrepi za omejevanje izpušnih plinov, predvsem kancerogenih drobnih delcev in drugih nevarnih kemičnih snovi v okolje. 

Glede na podatke o onesnaženosti zraka v naših mestih, je ugotovitev pomembna tudi za Slovenijo. Medtem ko WHO priporoča mejno vrednost 10 mikrogramov drobnih delcev na kubični meter, jo Ljubljana s 23,4 mikrogrami močno presega. Vsi dosedanji ukrepi so bili očitno nezadostni, saj  proti Sloveniji zaradi prekomernega onesnaženja zraka teče postopek tudi pred Evropskim sodiščem.

Zoé rekorder

Električni avtomobil Zoé je osvojil prvo lovoriko, še preden je ugledal luč sveta. Pri Renaultu, kjer njegovo predstavitev načrtujejo za letošnjo jesen, se lahko pohvalijo, da je njihovemu vozilu v 24 urah uspelo prevoziti kar 1600 kilometrov, največ doslej.

Čeprav je Zoé podvig opravil v »nadzorovanem okolju« testne proge, gre za velik uspeh francoskih inženirjev. Z enim polnjenjem akumulatorjev njihov avto pravzaprav ne zmore prav nič več, kot konkurenti, zgolj 210 kilometrov, a hitro polnjenje praznih celic je opravilo trik. Med poskusom so testnemu avtu kar devetkrat napolnili akumulatorje, pri čemer zaradi nove tehnologije polnjenja niso izgubili preveč dragocenega časa in Zoé je uspelo prevoziti »največjo razdaljo, ki jo je v 24 urah doslej premagal električni avto«.

Kako do kečapa?

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste poskušali priti do kečapa, ki se skriva na dnu stekleničke? Zdaj so težavo v roke vzeli študentje ugledne Ameriške univerze MIT (Massachusetts Institute of Technology) in, kot kaže enkrat za vselej rešili problem.

Mladi raziskovalci so se odločili, da bodo kečapu odslej pomagali na dan s posebnim premazom. Za notranjost stekleničke so razvili posebno snov, poimenovali so jo LiquiGlide, ki zmanjšuje trenje med steno posode in sladko rdečo omako, ki je obvezen dodatek v ameriški prehrani. Uporabo novega izuma so že odobrile ameriške oblasti, vestni statistiki pa so izračunali, da utegne novost prihraniti milijon ton kečapa, ki prilepljen na dnu posod, konča na smetiščih.

Baterija prihodnosti

Že leta raziskovalni laboratoriji po svetu obljubljajo preskok v tehnologiji baterij, ki je postala glavna ovira na prehodu v nizkoogljično družbo. Od računalnikov in prenosnih telefonov, do vozil prihodnosti, sodobne električne naprave ostajajo odvisne od elementa, ki ga tehnološki razvoj nikakor ne zmore preseči. Vsem obljubam navkljub je znanstvenikom v zadnjih letih uspelo povečati kapaciteto baterij kvečjemu za nekaj odstotkov. Zdaj pa je Američanom očitno uspel veliki met.

Raziskovalni laboratorij Ameriške vojske je objavil, da so njegovi znanstveniki odkrili snov, s katero je baterijam mogoče povečati energijsko gostoto kar za tretjino. Snov, ki naj bi jo dodali elektrolitom v običajnih baterijskih celicah, deluje kot posrednik in zviša kapaciteto enote. Če so posameznim baterijskim celicam doslej napetost uspeli povečati do največ štirih voltov, novi izum omogoča izdelavo celice z napetostjo petih voltov. Po patentiranju postopka so z odkritjem seznanili razvojne laboratorije proizvajalcev baterij in če se novica izkaže za resnično, se odpira povsem novo poglavje v razvoju mobilnih električnih naprav ter avtomobilov na električni pogon. 

Francija v zaščito čebel

Potem ko je vrsta raziskav dokazala, da masovne pomore čebel povzročajo neonikotidni pesticidi, so se Francozi odločili za akcijo. Prvi se je na spisku znašel Cruiser, preparat, ki ga uporabljajo za zatiranje škodljivcev na oljni repici, priljubljeni poslastici čebel.

Francoske oblasti od njegovega proizvajalca, multinacionalke Syngenta zdaj zahtevajo, da v roku dveh tednov dokaže neškodljivost insekticida za čebele. Podjetje vsakršno odgovornost seveda zanika, medtem pa se proti neonikotidnim preparatom kopičijo novi dokazi. V zadnji odmevni raziskavi so ameriški raziskovalci 16 panjem postregli s koruznim sirupom, ki je vseboval sledove neonikotidnih preparatov, 4 pa so pustili nedotaknjene. Več mesecev med roji niso opazili razlik, po šestih mesecih pa je kar 15 od 16 panjev, ki so zaužili koruzni sirup z neonikotidi, nenadoma propadlo. Razlog več za zaskrbljenost čebelarjev.

Disney na dieti

Michelle Obama, prva dama ZDA, je včeraj zabeležila velik uspeh v boju zoper epidemijo debelosti med mladimi. Vodilno podjetje v svetu zabave, Walt Disney, se je pridružil njeni kampanji za zdravo prehrano.

Podjetje, ki ima v lasti številne televizijske programe, produkcijsko hišo, na otroke pa ima velik vpliv tudi, ker trži avtorske pravice za mnoge junake iz risanih filmov, bo odslej strogo nadziralo vsakršno reklamiranje in prodajo hrane pod svojo blagovno znamko. Vse oglaševanje, namenjeno otrokom do 12 let, bo odslej sledilo visokim prehranskim standardom, ki jih priporoča ameriška vlada. Disney, ki upravlja mrežo zabavnih parkov in najmlajšim letno postreže kar 12 milijonov obrokov, bo v svojih restavracijah omejil porabo soli za četrtino, začel pa bo spodbujati tudi športne aktivnosti.

Nova pravila bodo imela velik vpliv na trženje prehranskih izdelkov otrokom, kjer pomembno vlogo igrajo liki filmskih junakov in drugi zapeljivci iz sveta zabavništva.

Roboti na pomoč

Katastrofalni izliv nafte v Mehiškem zalivu dobiva tudi svojo svetlo plat. Poročanje o težavah, s katerimi so se spopadali reševalci, pa tudi odmevni sodni procesi ter astronomske odškodnine za onesnaženje z nafto, so mnoge izumitelje spodbudili k delu.

Bio-Cleaner, diskasta naprava, ki jo obkrožajo tri mehanske roke, na videz spominja na robotski sesalec Roomba. Resnica ni daleč, saj gre za samodejno krmiljeno čistilno napravo, ki bi jo lahko v onesnaženo morje spuščali kar iz helikopterjev. Vgrajena črpalka omogoča črpanje onesnažene vode, nato pa se iz nje izloči oljne primesi, ki se v posebnem prekatu razgradijo s pomočjo bakterij. Izumitelji pa so Bio-Cleaner opremili še za eno pomembno nalogo. Vsebuje namreč akustično napravo, ki oddaja zvok visokih frekvenc in z mesta nesreče odganja morske živali, ki so navadno prve žrtve onesnaženja.

Za kapljo vode

Včasih se nam zdi, da je vode na zemlji na pretek, še posebno na deževen dan, kot je današnji. Ameriška geološka služba je objavila ta zanimivi prikaz vode našega planeta. Kapljica s slike vsebuje vso vodo morij, jezer, podtalnice in paro iz atmosfere. Verjeli ali ne, a če bi vso vodo na Zemlji zbrali v kapljo, bi njen premer znašal pičlih 1.380 km.

Tekma z mesom

Vrsta prehranskih laboratorijev po svetu mrzlično odpravlja zadnje pomanjkljivosti svojih izumov – umetnega mesa, ki ga ne bo mogoče ločiti od naravnega. Pred petimi leti je razvpita organizacija za zaščito živali, Peta, bolj znana po razgaljenih zveznicah s svojih oglasov, razpisala nagrado v višini milijona dolarjev. Dobil jo bo tisti, ki mu bo uspelo izdelati zadostne količine »umetnega mesa«, da bi lahko konkurirali konvencionalni živinoreji. Bolj ko se bliža 30. junij, datum, ko naj bi prvič postregli z novostjo, bolj narašča tudi temperatura med lovci na nagrado, ki bo, s patentnimi pravicami in Petino publiciteto, prinesla še veliko več od obljubljenega milijona. 

A poznavalci opozarjajo: odpovedovanje priljubljeni hrani ni nikoli preprosto. Treba je prelisičiti možganske vijuge, ki skrivajo podatke o dolgoletnih užitkih ob mizi. Velik del prebivalcev razvitega sveta, ki si danes brez koščka mesa ne more predstavljati dneva, a se zaveda njegove cene, ki jo plačujemo s tradicionalnim kmetijstvom, bo verjetno poseglo po novem izdelku, če bo tudi v ustih uspel pričarati pravi okus.

Med obetavnimi kandidati za nagrado je skupina raziskovalcev Univerze v Utrechtu, ki je za svoj izdelek posegla po matičnih celicah embriov. Že ena sama teoretično omogoča izdelavo več ton mesa, medtem ko bi s celicami krave lahko nahranili celotno državo. Čeprav postopek ni vedno v skladu s vsakdanjim okusom, pa lahko, tako poznavalci, ob pravilni kampanji zlahka tekmuje s konvencionalno pridelavo cenenih vrst mesa v prenatrpanih prostorih in pod soji žarometov. 

Podobno pot so ubrali tudi pri drugem favoritu, največjem Brazilskem podjetju za oskrbo z mesom. Po doslej razkritih podrobnostih bodo Brazilci postregli z mesom, katerega osnova bo embrionalno mišično tkivo purana, ki bi zrasla s pomočjo govejega sirupa. Doslej proizvedena snov je menda brez barve in okusa ter neugotovljive teksture, a njeni izumitelji so prepričani, da bo z dodanimi maščobami, barvili in okusi prelisičila poznavalce.

Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO opozarja, da se utegne količina zaužitega mesa v naslednjih desetletjih podvojiti. To pomeni, da se bo povečal pritisk tako na obdelovalne površine, kot tudi na cenejše vrste žita, ki služijo človeški prehrani, v prihodnosti pa bi ga pokrmili živini. Zato Petino akcijo pozdravljajo tudi v človekoljubnih organizacijah. Strokovnjaki z Univerze v Oxfordu so že izračunali, da bi za celoten postopek pridelave umetnega mesa porabili zgolj 1% kmetijskih površin in 4% vode, ki je porabimo za živinorejo. 

Mleko v genih

Zahodne kulture imajo mleko dobesedno v genih. Belci, z redkimi izjemami drugih ras, smo namreč edini z genetsko predispozicijo za prebavo laktoze. Medtem ko večina človeštva uživanje mleka zato opusti že v ranem otroštvu, v zahodni prehrani ohranja ključno mesto daleč v starost. To slej ko prej spoznajo predvsem tisti, ki se iz idejnih ali zdravstvenih razlogov odpovedo izdelkom živalskega izvora. 

Kot vam bo zaupal vsak, ki se je vsaj kratek čas spogledoval z vegansko dieto, zavračanje tradicionalne prehrane v prvi vrsti sproža burne reakcije. A zadnje raziskave kažejo, da vegani ne tvegajo zgolj izključenosti iz družbenega okolja. Zaradi vse večje popularnosti diet, ki opuščajo mleko in mlečne izdelke, so znanstveniki v zadnjih letih podrobneje preučili tovrstno prehransko obnašanje in prišli do zanimivih zaključkov. Nadomeščanje živalskega mleka z mandljevim ali riževim nadomestkom, tako raziskovalci, lahko sproža celo telesne reakcije. Na značilni okus in sestavo mleka, ki ga v naši kulturi okušamo od rane mladosti, smo ne samo socialno, pač pa tudi fiziološko navezani. Odvisnost od mleka in mlečnih izdelkov temelji na specifični sestavi beljakovin in maščob, ki so lastne zgolj mleku in ga z rastlinskimi nadomestki ni mogoče ponarediti.

Okusu mleka, ki naj bi bil zaradi dolgotrajnega uživanja globoko vsajen v posameznikov spomin, naj bi bilo zato tako težko ubežati. Odločitev za vegansko dieto zato, poleg tveganja za socialne stike, prinaša tudi soočenje s povsem telesno zahtevo po belem, sladkem užitku, ki ga poznamo, odkar smo prijeli za žlico.

Zbogom Lada!

Bile so grde in robustne, a obenem praktično neuničljive. Ko so jih pred štiridesetimi leti prvič pripeljali na naše ceste, smo v njih takoj prepoznali kopijo Fiata 124, popularne limuzine naših sosedov. Italijanski proizvajalec vozil, ki je na vrhuncu hladne vojne razvijal izvirno strategijo prodora prek železne zavese, partnerje je imel na Poljskem in v Jugoslaviji, je svoje družinsko vozilo ponudil tudi Sovjetom in uspel.

V skladu z licenčno pogodbo je prva Lada 2101 tovarno AvtoVAZ zapustila davnega leta 1970 in od tedaj se tekoči trak ni ustavil, sedmim modelskim spremembam navkljub. Lada Klasik ali Žiguli, kot so jo imenovali Rusi, je bila prava uspešnica avtomobilsko podhranjene Prve dežele socializma. Čakalno dobo, ki je bila pri nakupih vozil v socialističnih državah takrat v navadi, so šteli v letih.

AvtoVAZ je pred dnevi »dosežek sovjetske avtomobilske industrije« dokončno opustil. Do konca leta ostaja v proizvodnji le še karavanska različica z oznako 2104. Tovarniški števec se je, ugodni ceni navkljub, zadnji modeli so veljali pičlih 206.900 rubljev (5.335 evrov), obstal pri 17,75 milijona izdelanih vozil. Jeremy Clarkson, voditelj oddaje za ljubitelje avtomobilov Top Gear je nekoč izjavi, da je Lada 2107 »preprosto najslabši avto vseh časov«. Že mogoče, a tudi najbolj trpežen, saj je preživel padec berlinskega zidu in se pri življenju obdržal še desetletja zatem, ko je razpadel sistem, ki ga je ustvaril.

Vrtički proti krizi

Potem ko je Portugalska klonila pod težo gospodarske krize, je na tisoče ljudi izgubilo delo. Brezposelnost je še posebej prizadela prestolnico. Prebivalci Lizbone namreč nimajo obdelovalne zemlje, s katero na podeželju blažijo socialno stisko.

Mestna oblast se je zdaj odločila, da to spremeni. Neobdelano zemljo na obrobju, ki je v javni lasti, so ponudili meščanom. Najem 150 kvadratnih metrov ograjenega vrtička, z lopo in vodo za namakanje vred, jih stane od 50 do 80 evrov na leto. V državi, kjer minimalna plača ne presega 500 evrov, najnižja pokojnina pa 254 evrov, je odločitev padla na plodna tla, dobesedno. Stotine meščanov pomlad že preživlja na svojih vrtičkih v predmestju.

Program je postal tako priljubljen, da zdaj urejajo novih šest hektarov obdelovalnih površin, ki bodo kmalu na voljo meščanom. Ko bo načrt v celoti realiziran, bo Lizbona postala prestolnica z največjim zelenjavnim vrtom v Evropi.

Discoveryjev zadnji let

Ameriško vesoljsko plovilo Discovery je s preletom Washingtona včeraj odletelo v zgodovino. Potem ko so lani uspešno zaključili gradnjo Mednarodne vesoljske postaje, skupaj jo je sestavilo 15 držav, med njimi tudi nekdanji tekmici, ZDA in Rusija, so Američani shuttle prizemljili, zdaj pa so jih dokončno vzeli iz uporabe.

Plovila iz upokojene flote bodo odslej na ogled obiskovalcem ameriških muzejev. Najbolj znan med njimi, Discovery, je včeraj po svečanem preletu pristal v ameriški prestolnici, kjer bo postal del Državne letalske in vesoljske zbirke muzeja Smithsonian.

Poveljnik zadnjega poleta je po pristanku poudaril, da je plovilo potrebno ohraniti za prihodnje generacije in dodal, da bo vse, kar so se njegovi snovalci ob uporabi naučili, prišlo prav pri načrtovanju naslednje generacije. Nova vesoljska plovila, ki naj bi Američanom omogočila polete globlje v vesolje, naj bi bila pripravljena v naslednjem desetletju.

Britanci varčujejo - pri znamkah

Če drži, da se moramo varčevanja učiti pri bogatih, bo zadnji primer iz Velike Britanije več kot poučen. Potem ko je Royal Mail napovedala, da bo z majem, zaradi manjšega prometa dvignila ceno poštnih znamk, so varčni Britanci izpraznili zaloge.

Cena znamke prvega razreda, ki jo na otoku uporabljajo za hitrejšo dostavo, bo poskočila za 30% in bo po novem veljala 60 penijev (73 centov). V trafikah in trgovinah je znamk po objavi podražitve hitro zmanjkalo. Kljub zahtevam za obnovitev zalog, pa se pošta zdaj novim dobavam upira s pojasnilom, da mora poskrbeti za svoje prihodke.

Royal Mail je v zadnjem času prizadela predvsem manjša količina pisem na račun elektronske pošte, Britanci pa poleg tega čutijo tudi vse večje breme krize. Zadnji podatki kažejo, da se gospodarstvo ponovno krči, dohodki prebivalstva pa so se lani zmanjšali. Padec, v povprečju za 1,2% je največji po letu 1977, ko se je Britanija znašla v recesiji, iz katere jo je izvlekla šele Železna Lady.

Na dnu morja

Medtem ko Richard Branson preizkuša plovilo, ki naj bi ga poneslo v vesolje, je drugi premožni avanturist že dosegel svoj cilj: dno Marijanskega jarka, ki velja za najglobljo strukturo našega planeta. James Cameron, javnosti bolj znan kot režiser filmskih uspešnic Titanik in Avatar, je konec marca pristal na globini 11 kilometrov in se s svojim potopom v največji Tihomorski jarek vpisal med pomembne raziskovalce morskih globin.

Skrivnost Cameronovega uspeha se skriva predvsem v izvirni zasnovi njegove sedemmetrske podmornice, ki za razliko od drugih globokomorskih plovil ni bila zasnovana vodoravno, pač pa navpično. S plovilom v obliki projektila in z izvirnim principom rotiranja, ki mu omogoča hiter potop in še hitrejši dvig na površje, je dosegel nov globinski rekord, poleg tega pa mu je uspelo posneti morske globine, kot še nikomur doslej. Čeprav prvi potop ni potekal povsem brez zapletov, namesto po šestih urah so ga tehnične težave prisilile, da se je na površje vrnil že po dobrih treh urah, na oceanskem dnu pa, razen nekaj mehkužcev »ni odkril nič posebnega«, je Cameronov izlet v neznano vendarle velik uspeh. 

Kljub temu, da morja prekrivajo več kot osem desetin zemeljske površine, njihove globine zaradi teme, mraza in velikega pritiska, ki tam vlada, ostajajo presenetljivo skrivnostne. Cameron, ki je »zgolj hotel ugotoviti, ali v največjih globinah tudi plavajo ribe« bo tančico skrivnosti zdaj vsaj malo odgrnil. Odpravo bo namreč ovekovečil na filmskem platnu.

Stran od nafte!

Kar ni uspelo zagovornikom okolja, bo naredila visoka cena črnega zlata. Mnoga podjetja, ki jih vedno bolj stiskajo stroški goriv, se skušajo zdaj otresti odvisnosti od nafte. Med njimi se je znašel celo logistični gigant FedEx, ki s tisoči dostavnikov in lastno floto 700 letal dnevno pokuri na tone naftnih derivatov.

Za temeljito prenovo avtoparka značilnih belo obarvanih dostavnikov so se pri podjetju odločili prav zaradi vedno višjih cen nafte. Nova FedEx-ova vozila bo zato v večji meri poganjala elektrika, ki naj bi v prihodnosti prihranila do tri četrtine sedanjih stroškov za gorivo. Najprej nameravajo z vozili na električni pogon nadomestiti dostavnike v mestih, nato pa načrtujejo prenovo celotnega avtoparka in uvedbo hibridnih vozil. FedEx se zavzema tudi za večjo uporabo plina in zamenjavo kerozina, tako da bo njegovo floto letal v prihodnosti poganjalo biogorivo, izdelano iz alg.

Ko so direktorja in ustanovitelja FedEx-a, Freda Smitha nedavno vprašali, zakaj tolikšna vnema pri varčevanju z gorivom, je imel odgovor že pripravljen. Kmalu po ustanovitvi podjetja pred štirimi desetletji, so Arabske države oklicale embargo in izbruhnila je naftna kriza, ki bi razvijajoče se podjetje takrat skoraj pokončala. Smith zagotavlja, da je tokrat pripravljen.     

Japonska med dvema ognjema

Od 54 jedrskih reaktorjev na Japonskem obratujeta le še dva. Neverjetno za tehnološko velesilo, ki si je pred letom s cepljenjem atomov zagotovila kar tretjino elektrike. Po krizi v Fukušimi je Japoncem le s skrajnimi močmi uspelo, da so se izognili energetski krizi širših razsežnosti. Strogo varčevanje, obsegalo je celo drastične ukrepe kot so, izklapljanje klimatskih naprav, ugašanje luči ter zatemnitev reklamnih panojev, je s povečanjem deleža fosilnih goriv za enkrat omogočilo nemoteno delovanje gospodarstva. A na dolgi rok pred vlado ostaja tvegana odločitev: jedrska energija, da ali ne.

Le nekaj mesecev po katastrofi so upravljavci dobili nalogo, da izdelajo stresne teste svojih jedrskih naprav. Računalniška simulacija potresa z magnitudo 9 stopnje in cunamijem, kakršen je prizadel kompleks v Fukušimi, naj bi pomirila zaskrbljeno prebivalstvo in omogočila ponoven zagon reaktorjev, a zgodilo se je ravno nasprotno. Oblasti so naletele na globoko nezaupanje, ki kar noče miniti. Razmere se niso izboljšale niti potem, ko je krmilo države prevzel novi premier. V njegovo administracijo so zdaj uprte oči prebivalstva, pa tudi nekdaj vsemogočnega energetskega lobija. Razmere se zaostrujejo tudi zato, ker japonski predpisi predvidevajo letni pregled vseh naprav v stanju hladne zaustavitve, kar pomeni, da bodo morali kmalu prekiniti obratovanje obeh delujočih reaktorjev, medtem ko prva, ki sta že prestala stresne teste in bi ju bilo mogoče ponovno spraviti v pogon, za enkrat nista pridobila potrebnih soglasij lokalnih oblasti.

Nezaupanje pa se še poglablja. Ne samo, da so se v javnosti pojavili očitki, češ da so s stresnimi testi pričeli, še preden so bile znane ugotovitve preiskave v Fukušimi. Prejšnji mesec so oblasti škodo skušale popraviti s seznamom »tridesetih naukov« iz lanskoletne nesreče v Fukušimi. A se nasprotniki jedrske energije ne dajo. Pred dnevi so na dan prišli rezultati nove raziskave, ki kaže, da bi utegnili valovi cunamija v okolici Tokija povzročiti veliko večjo škodo, kot so domnevali doslej. Japonci tako ostajajo med dvema ognjema: ponovnim zagonom ranljivih reaktorjev ali vse večjo odvisnostjo od uvoženih fosilnih goriv. 

So čebele pomembnejše?

V zadnjem desetletju se je uporaba pesticidov na svetu podvojila. In čeprav nas proizvajalci prepričujejo, da so sodobni preparati za zaščito rastlin zdaj okolju prijaznejši, vse več študij dokazuje nasprotno. Ta teden so francoski in britanski raziskovalci postregli z novimi dokazi o škodljivosti neonikotinoidov, pripravkov za zatiranje škodljivcev, ki so med glavnimi osumljenci za masovne pomore čebel.

Neonikotinoidi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo zadnjih dvajset let, so zdaj najbolj razširjeni insekticidi. Pri nas je najbolj znano sredstvo iz te skupine Bayerjev Gaucho. V študiji raziskovalcev Škotske univerze Stirling so zdaj potrdili njihovo škodljivost, saj je v rojih, ki so jim bili izpostavljeni, število matic upadlo kar za 85%. Še bolj neposredne dokaze so zbrali na Francoskem inštitutu za kmetijske študije v Avignonu. Tamkajšnji raziskovalci so čebele opremili z drobnimi identifikacijskimi mikročipi ter sistematično sledili njihovemu gibanju. Pri čebelah, ki so bile izpostavljene neonikotinoidom, so se pokazale resne vedenjske motnje, verjetnost, da so poginile izven roja, pa je bila kar trikrat večja. Po mnenju znanstvenikov gre za jasen dokaz, da čebele trpijo zaradi poslabšanega čuta za orientacijo.

Dovoljenje za uporabo neonikotinskih preparatov se zdaj kaže v novi luči. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da ti pesticidi za čebele sicer ne predstavljajo neposredne nevarnosti, očitno pa vplivajo na njihovo obnašanje v tolikšni meri, da bi bilo potrebno uporabo še bolj omejiti. Opozarjajo predvsem, da so zaradi opraševanja čebele, skupaj z metulji, hrošči in ptiči pomemben element kmetijske pridelave, veliko pomembnejši od kemičnih družb. Lanska Študija Združenih narodov je vrednost čebeljega prispevka k svetovnemu kmetijstvu ocenila na vrtoglavih 153 milijard evrov.

Druga plat varčevanja

Na današnji dan vode nas bodo vsi po vrsti prepričevali, kako koristno je omejevanje porabe te naravne dobrine. A tudi v tem primeru ima nasvet drugo plat. Berlin je živ dokaz. Tamkajšnje oblasti meščane že leta prepričujejo o nujnosti varčevanja. Priporočila so resno vzeli tudi izdelovalci bele tehnike, ki na trg pošiljajo stroje z vedno manjšo porabo. Tako so Berlinčani pridno zapirali pipe, namakanje v topli kopeli nadomestili z nekaj minutnim prhanjem, gospodinjski stroji pa so vneto šteli litre, dokler ni – zasmrdelo.

Kanalizacijski sistem, zasnovan v prejšnjem stoletju, ob predpostavki večje porabe vode, se je naenkrat soočil s pomanjkanjem. Po berlinskem podzemlju so, za današnji čas varčevanja, speljane prevelike cevi. Odplake v njih zastajajo, sistem se maši, ob višjih temperaturah pa zaradi razkrajanja nastaja plin, ki iz jaškov sili na površje in celotne soseske pogosto ovije v neznosen smrad. Neprijetne vonjave mora upravljavec omrežja zdaj vse pogosteje preganjati, tako da v cevi naliva dišeče gele, a smrad sploh ni najbolj škodljiva posledica manjšega pretoka vode. V kanalizacijski gošči se namreč tvorijo tudi žveplove spojine, ki najedajo cevi in uničujejo sistem. Ob najbolj kritičnih dneh berlinskemu vodovodu tako ne preostane drugega, kot da v kanalizacijo toči pitno vodo. Pol milijona kubičnih metrov, kolikor je prihranijo vestni Berlinčani, poleti velikokrat preplavi kanalizacijo, da odmaši zamaške in razredči strupeno brozgo. Nato se varčevanje lahko ponovno začne.

Ker letna količina padavin kar petkrat presega vse nemške potrebe po vodi, s samo tremi odstotki vodnih rezerv pa bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam gospodinjstev v državi, se mnogi sprašujejo o smiselnosti takega početja.

Kako prihraniti gorivo?

Medtem ko nafta dosega vrtoglave vrednosti, cena na svetovnem trgu je od januarja višja že za 15%, postajajo vse bolj aktualni različni nasveti za prihranek goriva. Toda pozor, čeprav domnevno temeljijo na zakonih fizike, se poskusi v praksi pogosto izkažejo za jalove.

Po prvem tovrstnem priporočilu naj bi bilo točenje goriva zgodaj zjutraj bolj ekonomično. Razlog je gostota goriva, ki z višanjem temperature preko dneva pada. Ker gorivo na črpalkah obračunavajo po iztočenem volumnu, bi to pomenilo, da v hladnejšem jutru v rezervoar, za isti denar dejansko natočimo več goriva. Žal domneva ne drži, saj črpalke gorivo hranijo v podzemnih rezervoarjih, pri stalni temperaturi, tako da se njegova gostota, s tem pa tudi iztočeni litri preko dneva bistveno ne spreminjajo.

Drugi nasvet manjšo porabo obljublja pri prenapolnjenih pnevmatikah. Prihranek naj bi bil posledica manjšega stika tekalne površine s cesto oziroma manjšega trenja. Čeprav drži, da tlak v pnevmatikah dejansko vpliva na porabo goriva, pa to velja le v primeru, ko se giblje v okviru priporočenih vrednosti. Povedano drugače, zaradi enakomerne obrabe, predvsem pa varnosti, je priporočljivo pri polnjenju gum upoštevati napotke proizvajalcev, saj so raziskave pokazale, da tudi v primeru, ko je tlak v gumah za tretjino višji od najvišjega priporočenega, to ne prinese nikakršnega prihranka. 

Tretji nasvet, ki zagotavlja, da lahko manjšo porabo goriva dosežemo tudi tako, da z izključimo klimatsko napravo in spustimo okenska stekla, se prav tako izkaže za napačnega. Za vzdrževanje temperature v avtomobilski kabini je res potrebna energija, ki jo klimatska naprava odvzema motorju, a njeno nedelovanje ne vpliva na porabo goriva, nasprotno, spuščena stekla povečajo upor vozila, tako da je učinek pravzaprav nasproten. Ob vse višjih cenah goriva nam ostaja le, da čim manj pritiskamo na plin.

Vreča za pešce

Izdelovalec avtomobilov Volvo, ki je pred dvema letoma prešel v kitajske roke, se tudi po spremembi lastništva ni odpovedal vodilni vlogi na področju varnosti. K inovacijam za večjo varnost potnikov, že leta 1944 so izdelali prvo varnostno kletko in v avtomobile začeli vgrajevati večplastno steklo, s patentiranimi tritočkovnimi pasovi pa že od leta 1959 opremljajo vsa vozila, bodo zdaj poskrbeli tudi za aktivno varnost pešcev.

Varnostno vrečo za pešce (ang. Pedestian Airbag), kot se naprava imenuje, bodo začeli vgrajevati v svoj najnovejši model. Da bi omilili posledice trka, so pri Volvu v prednji odbijač namestili poseben senzor in ko tipalo zazna pritisk, se samodejno odpre pokrov motorja in napihneta se dve varnostni vreči. Vreča za pešce naj bi preprečila hujše poškodbe glave in okončin pri naletu na pokrov in vetrobransko steklo.

Pariz pod vodo

Po najbolj optimističnem scenariju se bo gladina svetovnih morij še v tem stoletju dvignila za pol metra. Vedno pogostejše poplave, ki jih doživljajo obalni kraji, so navdihnile francoska umetnika in nastal je video 5:46 zjutraj – Pariz pod vodo. Čeprav se francoski prestolnici, ki jo od obale loči kar 150 kilometrov, za enkrat ni bati tovrstnih poplav, umetnika sta mesto potopila za cel meter, pa z drugega konca sveta poročajo o prvi masovni izselitvi zaradi dviga morske gladine. 

Ljudstvo Kiribati v naslednjih letih načrtuje, da bo zapustilo svojo domovino, 32 Tihomorskih otokov. Visoka voda je atole prvič resno načela 1999, od takrat dalje pa so redna poplavna obdobja vedno usodnejša. Ker slana voda zdaj uničuje vodne vire in odnaša plodno zemljo, bo 100.000 tamkajšnjih prebivalcev v naslednjem desetletju prisiljenih zapustiti domove in se preseliti na višje ležeči Fidži, ki še ni tako ogrožen.

Coca-cola in Pepsi spreminjata recept

Potem ko je bil v Kaliforniji sprejet zakon, s katerim so znižali najvišjo dovoljeno vsebnost 4-methylimidazola, kemikalije, ki nastaja pri karamelizaciji sladkorjev in jo v sledovih vsebujejo mnogi prehrambeni izdelki, sta oba največja proizvajalca kole napovedala spremembo recepture svojih napitkov.

Po novi kalifornijski zakonodaji bi morale biti, ob nespremenjenem receptu, plastenke in pločevinke kole označene z opozorilom, da pijača vsebuje kancerogeno snov. Da bi se pri Coca-coli in Pepsiju izognili tovrstnemu opozorilu, so od dobaviteljev karamelnega barvila zahtevali spremembo postopka izdelave. Po zatrjevanju predstavnikov ameriškega združenja izdelovalcev osvežilnih pijač potrošniki spremembe ne bodo niti opazili. Sprememba za enkrat velja le za ameriško tržišče.

Pozor, izbruh na soncu!

Ameriški center za napoved vesoljskih vremenskih razmer ponovno opozarja pred povečano sončno aktivnostjo. Včerajšnja eksplozija je sprožila močan magnetni vihar, povečano pa je danes tudi sevanje s sonca. Ker v naslednjih urah pričakujejo nove spremembe, svarijo pred motnjami na radijskih zvezah in navigacijskih sistemih.        

Vrečke na sodišču

Mestni svet San Francisca je, kot prvi v ZDA, prepovedal prosto razpečevanje plastičnih vrečk. Po petih letih kampanje, ki je navdihnila mnoge zakonodajalce po svetu, bo o novi omejitvi v mestu zdaj odločalo sodišče.

Ko so mestne oblasti prejšnji mesec prepoved, ki je doslej veljala za večje trgovce in drogeriste, razširile na manjše prodajalne ter restavracije, po novem lahko brezplačne vrečke delijo le še kemične čistilnice, ostali pa morajo za vsako zaračunati 10 centov, so naletele na nepričakovani odpor. Koalicija za ohranitev plastičnih vrečk, organizacija, ki jo podpirajo večji izdelovalci plastičnih vrečk, je vložila tožbo, v kateri mestnemu svetu očita, da pred uvedbo dajatve ni naročilo ustreznih okoljskih študij. Koalicija je prepričana, da so plastične vrečke okolju prijaznejše, mestne oblasti pa obenem opozarja, da so presegle svoje pristojnosti, saj poslovanje restavracij ureja državna zakonodaja. 

Čeprav so vplivi plastičnih vrečk na okolje dobro dokumentirani, še posebej to velja za škodo, ki jo povzročajo morskemu življu, pa bo imelo zadnjo besedo v San Franciscu vendarle sodišče. Poznavalci pričakujejo, da bo tožbo zavrnilo, kot se je to zgodilo lani, v podobnem primeru na Manhattan Beach.

Turisti letijo v vesolje

Richardu Bransonu se bodo končno uresničile mladostne sanje. Z lastno vesoljsko ladjo bo poletel v vesolje. Legendarni britanski podjetnik, ustanovitelj skupine Virgin, je potrdil, da je njegovo vesoljsko plovilo SpaceShipTwo uspešno prestalo teste v atmosferi in je pripravljeno na poskusni polet v breztežnost.

Vesoljska ladja, ki v dolžino meri dobrih 24 metrov in vzleta s pomočjo posebnega nosilnega letala, kot Nasini Space Shuttli, bo v višino okrog 100 kilometrov naenkrat ponesla šest potnikov in dva člana posadke. Več kot petsto jih že nestrpno pričakuje polet, na katerem bodo lahko občutili breztežnost in iz teme vesolja ugledali zemljo. Za izkušnjo bo moral vsak od njih odšteti okrog 150.000 Evrov.

Če bo šlo vse po načrtih, bodo pri Virgin Galactic, ki v celoti načrtuje floto petih vesoljskih ladij, s komercialnimi izleti v vesolje pričeli že prihodnje leto.

Iz steklenice je bolj zdravo

Zaradi bisfenola, ki ga uporabljajo pri izdelavi nekaterih vrst plastike, se v zadnjih letih pogosto dviga prah. Medicinske raziskave so doslej dokazale njegovo rakotvornost, kot hormonski motilec povzroča reproduktivne težave, kriv je za obolenja jeter in sladkorno bolezen, zdaj pa ga povezujejo tudi z obolenji srca. 

Večina prebivalcev razvitega sveta ima v telesu sledove bisfenola. Najverjetnejši vir onesnaženja so nekatere vrste trde plastike in folije, s katerimi je obdana notranjost pločevink. Že leta 2008 so v mnogih državah prepovedali prodajo otroških stekleničk iz trde plastike, medtem ko ostaja notranjost pločevink za hrano in pijače nespremenjena.  

Raziskava Univerze Exeter in Evropskega centra za okolje in zdravje ljudi pa je zdaj potrdila povezavo med povišano vsebnostjo bisfenola in srčnimi obolenji. Raziskovalci, ki so spremljali zdravje 1500 ljudi v obdobju desetih let, so ugotovili, da so bila obolenja srca pogostejša pri tistih, pri katerih so v urinu zaznali več bisfenola. Čeprav povezava za enkrat še ni dokončno potrjena, obolenja so namreč lahko tudi posledica pogostejše uporabe konzerviranih živil, pa previdnost ni odveč. Še posebej za pijače zato velja: bolje iz steklenice, kot iz konzerve.

Švicarji bodo čistili orbito

Nasa ocenjuje, da okrog Zemlje kroži okrog pol milijona različnih kosov nerabne opreme in ostankov satelitov. Da bi se izognili nevarnostim, ki jih povzročajo v zemeljski orbiti, predvsem trkom in poškodbam 700 delujočih satelitov, jih nameravajo zdaj odstraniti. Za metlo pa, presenetljivo, ne bodo zgrabili Američani, ki so za smetje najbolj odgovorni, pač pa Švicarji.

Švicarski vesoljski strokovnjaki načrtujejo izdelavo robotskega smetarja z imenom CleanSpace One. Uničevalec satelitskih ostankov naj bi bil velik kot škatla za čevlje, zato pa dovolj okreten, da bi po orbiti lovil smetje in ga sproti požiral, nato pa bi se sam uničil. Za njegovo izdelavo in pot v vesolje bodo morali zbrati dobrih 8 milijonov evrov, a to je drobiž v primerjavi z zavarovalnimi premijami za satelite, ki dosegajo na desetine milijard.

Nova bolezen v Evropi

Lani novembra so v nemškem kraju Schmallenberg zaznali prve deformirane zarodke pri govedu, ovcah in kozah. Nepolna dva meseca zatem je Evropska komisija že naznanila pojav nove virusne bolezni, ki se širi po Evropi. Neobičajne deformacije in otrdelost udov pri živini so doslej odkrili še na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji.

Veterinarji, ki sklepajo, da bolezen širijo zajedavski insekti, za enkrat zagotavljajo, da človeku ni nevarna. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (European Centre for Disease Prevention and Control) pa jo uvršča v skupino virusov orthobunya, od katerih jih ima 30 znane posledice tudi za ljudi. 

Poznavalce še posebej skrbi virulentnost obolenja. V Evropi so trenutne meteorološke razmere z nizkimi temperaturami insektom nenaklonjene, ob otoplitvi pa se utegne virus hitro razširiti po vsej celini.  

Se Fukušima prebuja?

Dva meseca po uradni objavi, da je vseh šest reaktorjev kompleksa v Fukušimi varnih, v stanju hladne ustavitve, z Japonske spet prihajajo vznemirljive novice.

Tepco je potrdil, da se je temperatura reaktorja št. 2, ki je v lanski nesreči utrpel poškodbe zaradi delne stalitve sredice in je zaradi segrevanja že več dni pod budnim očesom tehnikov, v nedeljo povzpela na 82 stopinj Celzija. Glede na ocenjeno standardno napako, ki znaša 20 stopinj, lahko današnji odčitek pomeni, da je dejanska temperatura v zadrževalniku presegla 100 stopinj in da je reaktor ponovno aktiven.

Če ne gre za okvaro na merilnih instrumentih ali težav pri hlajenju, zadrževalnik ohlajajo z vodo z dodatkom borove kisline, ki preprečuje verižno reakcijo, utegne problematični reaktor še povzročati težave. Kaj več bo, po zagotovilih Tepca, znano takoj, ko se bo radioaktivnost ponovno znižala in bodo tehniki preverili stanje merilnikov.

Astma in sladke razvade

Že nekaj časa ugotavljamo, da sladkane pijače povzročajo epidemijo debelosti, zdaj pa avstralski raziskovalci ugotavljajo, da njihovo pogosto uživanje pripomore tudi k širjenju astme. 

Raziskovalci z Univerze v Adelaidi so preučili zdravstveno stanje skoraj 17.000 Avstralcev, od katerih jih je približno desetina dnevno zaužila več kot pol litra kole, oranžade ali podobnih pijač. Rezultati so presenetili celo poznavalce. Bolj pogosto, ko je kdo užival v tovrstnih pijačah, večje je bilo pri njem tveganje za razvoj astme ali podobnih respiratornih obolenj. Okrog 15% tistih, ki trpijo zaradi astme, je dnevno zaužilo več kot pol litra sladkih pijač, po pričakovanju pa se je tveganje s kajenjem še povečalo. Pri kadilcih, ki so pogosto uživali tekočine z mehurčki, je bila verjetnost, da bodo dobili astmo, kar šestkrat večja. 

Po pričakovanju proizvajalci napitkov novih ugotovitev za enkrat ne komentirajo, z veseljem pa jih povzemajo zagovorniki dodatne obdavčitve sladkih razvad.

Alkohol, tobak in beli prah

Medtem ko številni raziskovalci že nekaj časa opozarjajo na pasti sladkorja, mnogi ga primerjajo s tobakom ali alkoholom, in opozarjajo na negativne vplive na družbo, skupina raziskovalcev iz Kalifornije zdaj predlaga, da bi tudi za sladkor uveljavili podobne omejitve.

V zadnjih letih so dokazali, da sladkor v najrazličnejših oblikah dejansko škodi zdravju. Raziskave, ki jih je spodbudila epidemija debelosti v ZDA, le še vsak tretji Američan vzdržuje primerno težo, ostali se borijo s kilogrami in kroničnimi boleznimi, ki zdravstvo vsako leto veljajo na milijone dolarjev, so dokazale, da beli prah povzroča odvisnost. Znanstveniki z Univerze v Kaliforniji opozarjajo, da sladkor še nikoli v človeški zgodovini ni bil tako lahko dostopen. Pred masovno proizvodnjo kristalnega sladkorja, izdelanega iz sladkornega trsa ali pese in sladkornega sirupa iz koruze, so ga naši predniki uživali le s sadjem ali medom, obeh živil pa je bilo le redko v izobilju, kot ga imamo danes.

Povprečni Američan dnevno zaužije za 600 kalorij sladkorjev v najrazličnejših oblikah. To je enako, kot da bi vsak dan pojedel 40 čajnih žličk kristalnega sladkorja. Kalifornijski znanstveniki so zato prepričani, da je za nevarne kristale potrebno uveljaviti omejitve, kot jih poznamo za druge snovi, ki povzročajo odvisnost. Predlagajo opozorila, da živilo vsebuje toksični sladkor, ki povzroča odvisnost in bolezni, zavzemajo pa se tudi za umik tovrstnih izdelkov iz bližine šol, medtem ko so drugi prepričani, da bi bilo najbolj učinkovito, ko bi do določene starosti preprosto prepovedali njihovo prodajo.

London pogreša elektriko

Kljub temu, da je župan Boris Johnson prebivalcem britanske prestolnice pred štirimi leti obljubljal razcvet električnih vozil, se njegove napovedi zdaj ne uresničujejo. Johnsonov predhodnik, kontroverzni politik Ken Livingston, je v mestu ob Temzi uvedel cestnino in zmanjšal prometne zastoje, ko pa je pred zadnjimi volitvami stavil na še strožje omejitve prometa, se je moral od mestne hiše posloviti.

Aktualni župan Johnson, ki je namesto izboljšav javnega prevoza in širitve območja s cestnino meščanom obljubljal več električnih vozil, se je očitno uštel. Čeprav morajo avtomobilisti za vsak vstop v mestno središče odšteti 10 funtov (12 evrov), za električna vozila pa je cestnina zastonj, je zanimanje daleč pod pričakovanji. Namesto obljubljenih 100.000 električnih avtomobilov jih je na ulicah britanske prestolnice zdaj le 2.300 ali 0,08%.

Svojih načrtov mobilnosti ne dohaja niti Londonska mestna uprava. V svoji floti bi morala zdaj imeti že tisoč električnih vozil, v resnici pa jih ima le 49. Ne izpolnjujejo se niti napovedi o širjenju mreže za polnjenje akumulatorjev, saj jih je namesto obljubljenih 25.000 le 400. Johnson se namerava proslaviti z olimpijskimi igrami, prihodnje volitve pa utegne izgubiti prav zaradi prometnih težav.

Meso, ki to ni

Ste se kdaj vprašali, kako proizvajalcem hrane uspe narediti izdelke vedno enakega okusa? Na tem mestu ljubiteljem poltrajnih mesnih izdelkov priporočam, da branje raje končajo, saj se utegne zgoditi, da jim tovrstne umetnine sodobne prehranske tehnologije nikoli več ne bodo šle v slast.

Za ostale pa bežen pregled postopka, ki proizvajalcem omogoča pripravo mesnih izdelkov uniformnega okusa. Postopek izdelave piščančjih hrenovk ali salam, ki jih še posebej cenijo otroci, se začne, ko meso in druge mehke dele piščancev, vključno s kožo, hrustancem in podobnimi primesmi, ločijo od kosti. To opravijo pod visokim pritiskom, tako da se trdi deli obdržijo na situ, mehke dele, ki so se izmuznili skozi, pa zmeljejo v nekakšno rožnato maso. Ker v tovrstnih obratih kar mrgoli bakterij, morajo maso pred nadaljnjo uporabo razkužiti, za kar uporabijo smrdečo raztopino dušikovega hidroksida. Ker ta močno spremeni okus, ga masi povrnejo tako, da ji dodajo ojačevalce okusov, to so znameniti E-ji, za lepšo barvo barvila, še več E-jev, za primerno teksturo pa še polnila. Zdaj je masa pripravljena za polnjenje. Potisnejo jo v sintetični ovoj in voilà, slastna klobasa je na mizi.

P.S. Mnogi verjamejo, da iz tovrstne mase, postopek se strokovno imenuje mehansko izkoščeno meso (mechanically separated meat), izdelujejo tudi znamenite nagce verige restavracij s hitro prehrano, a to že dlje časa ni res. Od leta 2003 jih izdelujejo izključno iz piščančjega belega mesa. Zakaj? Slika pove vse.

Ali debelost povzročajo antibiotiki?

Na spisku možnih povzročiteljev povečane telesne teže so se zdaj, poleg genov in vplivov iz okolja znašli tudi antibiotiki. Njihova razširjenost, predvsem pa nekritična uporaba, po mnenju nekaterih raziskovalcev povzroča epidemijo debelosti, ki se v zadnjih letih širi po svetu.

Znanstveniki so postali pozorni na dejstvo, da naraščanje povprečne telesne teže sovpada z večjo porabo antibiotikov na prebivalca. Ne gre zgolj za zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki, pač pa tudi za antibiotike, ki jih dodajajo živinski krmi v želji za večjim zaslužkom. Pri industrijski pridelavi mesa že desetletja izkoriščajo, da se živali redijo hitreje, če jim v krmo dodajajo manjše količine antibiotikov. Ti naj bi bili za ljudi sicer neškodljivi, lahko pa, da imajo enak učinek. Podatki namreč potrjujejo, da bolj, ko se industrijska prireja mesa širi po svetu, hitreje narašča tudi telesna teža prebivalstva.

Raziskovalci zdaj ugotavljajo, ali se je, domnevno prav zaradi pogostejšega vnosa antibiotikov, pričela spreminjati mikroflora našega prebavnega sistema. Če je to res, bi tovrstne spremembe lahko vodile do vse pogostejšega razvoja bolezni presnove, bolezensko povečane telesne teže in diabetesa.

Cola Tax

Manj kot štiri mesece po uvedbi »debelega davka« na Madžarskem, bodo dajatev na sladkane pijače začeli pobirati tudi v Franciji. Z jutrišnjim dnem stopa v veljavo poseben davek v višini enega centa za pločevinko ali stekleničko sladkane pijače.

Cola Tax je le del ukrepov, s katerimi skušajo francoske oblasti zapolniti vrzel v proračunu drugega največjega gospodarstva evroobmočja. Dajatvi, ki bo po prvih izračunih državni blagajni zagotovila svežih 120 milijonov evrov, bodo sledile višje trošarine tudi za druge razvade. Tako se bodo v Franciji kmalu zvišale cene tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač. Vsa samo zato, da bi državljani živeli bolj zdravo.

Električna prihodnost je negotova

Kljub vnemi proizvajalcev, ki so avtomobilske salone zadnja leta preplavili z električnimi vozili, njihova prihodnost ostaja negotova. Da bi se študije prelevile v učinkovita vozila, bo morala industrija rešiti še vrsto tehnoloških izzivov.

Prva težava električnih avtomobilov ostaja njihova omejena uporabnost. Vodilni proizvajalci trgu še niso ponudili vozila z dosegom, ki bi vsaj malo spominjal na bencinske motorje. Sodobni električni avtomobili po osemurnem polnjenju akumulatorjev ne zmorejo prevoziti niti 200 kilometrov.

Drug problem ostaja način pridobivanja električne energije. V svetu, kjer poglavitni vir elektrike ostaja premog, se onesnaževanje s konca izpušne cevi zgolj seli na dimnike termoelektrarn.  Poleg tega je onesnaženje električnih avtomobilov večje tudi zaradi izgub pri prenosu energije od elektrarne do polnilnega mesta. To dejstvo zagovorniki elektrike najraje spregledajo.

Trd oreh predstavljajo tudi baterije. Za najbolj razširjeni tip akumulatorjev je potreben Litij, ki pa je zelo neenakomerno razporejen po zemeljski skorji. Več kot polovico svetovnih zalog, ki bi sicer zadoščale za opremo 4,8 milijard električnih vozil, je v eni najrevnejših držav Južne Amerike, Boliviji. Kaj to pomeni, si je težko predstavljati. Zamislimo si lahko le, kakšen bi bil danes svet, če bi bile vse zaloge nafte skoncentrirane v Saudski Arabiji.

Ne nazadnje, po nekajletni uporabi je potrebno akumulatorje zamenjati, kam z njimi, ostaja uganka. Privrženci elektrike zagovarjajo recikliranje, ki pa je kar petkrat dražje. Ob cenah električnih vozil, ki segajo krepko prek 30.000 evrov, bo potrebno na razumno alternativo še čakati.

Svetlobno onesnaževanje

Svetlobno onesnaževanje kot ga je posnel David Parker.

Odrekanje ne ščiti

Materam med nosečnostjo in dojenjem pogosto odsvetujejo uživanje alergenih živil. Teorija, po kateri naj bi z odrekanjem različnim vrstam hrane zmanjšali tveganje za razvoj alergij pa je zdaj postavljena pod vprašaj. Po doslej veljavni doktrini naj bi dojenje trajalo pol leta, nato pa naj bi se začelo z uvajanjem drugih vrst hrane. Uživanje najbolj tveganih živil, na primer arašidov, jagod ali morskih sadežev povsem odsvetujejo najmanj do otrokovega tretjega leta. Kasneje, ko naj bi s tveganimi živili prišli v stik, bolj naj bi bili pred njimi zaščiteni.

Raziskave na Londonskem King's College-u, Cambridgu in na Univerzi Duke v Severni Karolini, kažejo nasprotno. Raziskovalci, ki so zadnja leta spremljali razvoj več kot šeststo otrok, so ugotovili nasprotno: prej, ko so bili otroci izpostavljeni tveganim živilom, manjša je bila možnost za pojav alergij. Pri tistih, pri katerih so arašide uživale matere že med dojenjem, so se alergijske reakcije razvile najredkeje. Vse kaže, da so otroci najbolj učinkovito zaščiteni pred alergijami, če s tveganimi živili pridejo v stik že pred rojstvom.      

Kralj strupov v sokovih

Dr Oz, voditelj ene od bolj gledanih televizijskih oddaj, je pred meseci ameriško javnost presenetil z objavo podatkov o škodljivi vsebnosti arzena v sadnih sokovih. Arzen, kemični element, ki je v zgodovini marsikaterega vladarja spravil na oni svet in si s tem prislužil ime Strup kraljev, velja za izjemno toksično snov, ki je lahko usodna že v majhnih odmerkih.  

Zdaj so testi pokazali, da nekateri ameriški sadni sokovi, ki so doslej veljali za zdravo živilo, vsebujejo zaskrbljujoče visoke vsebnosti tega strupa. Kar tretjina testiranih jabolčnih sokov je vsebovala več arzena, kot ga dovoljujejo predpisi za pitno vodo. Ker mejna vsebnost za sokove ni predpisana, proizvajalci pa niso zavezani k ustreznim analizam, je stanje verjetno še veliko slabše.  Vsebnost arzena v živilih so doslej redno preverjali predvsem pri morski hrani, ki je veljala za najbolj pogost vir kontaminacije.

Nove ugotovitve, ki so sledile Dr Ozovemu svarilu, kažejo povsem drugačno sliko. Sadni sokovi zaradi svoje priljubljenosti predstavljajo pomemben vir vnosa arzena v telo, še zlasti pri otrocih. Zadnje ameriške analize namreč kažejo, da skoraj desetina sadnih sokov vsebuje nevarne količine tega strupa v neorganski obliki, kar ima lahko resne zdravstvene posledice, saj je močno kancerogen.

Vsa življenja pumic

Med gospodarsko krizo je modne izdelke vse težje prodati, zato izdelovalci posegajo po najrazličnejših prodajnih trikih. Zadnja domislica so športni copati, ki bi po izrabi zaživeli novo življenje – na vrtu.

Potem ko so lani pri izdelovalcu športne opreme Puma sprejeli petletni načrt trajnostnega gospodarjenja in kartonske škatle za čevlje nadomestili z uporabnimi vrečkami ter zmanjšali porabo papirja za 65%, zdaj načrtujejo izdelavo pumic, ki bi imele dve življenji. Po prvi različici bi izrabljene copate vrnili v proizvodnjo, kjer bi jih ponovno uporabili kot surovino, po drugi pa bi izdelke začeli izdelovati iz razgradljivih materialov, tako da bi jih bilo mogoče brez škode odvreči na kompost. 

Kakorkol, na kompostu ali v novih podplatih, najbolj okolju prijazna strategija ostaja kupovati manj. 
 

Eksternalije

Center za raziskovalno novinarstvo (Center for Investigative Reporting) tako vidi zunanje stroške uporabe naftnih goriv v Ameriki. Je pri nas kaj drugače?

Bilo mi je v veselje...

Dragi bralci,

Po petih letih prijetnega druženja z vami na blogu Ej stari, je napočil čas sprememb. Odslej me lahko spremljate tudi na Drugem svetu.

ostajam vaš Lorax

Grešniki bodo plačevali več

Gospodarska kriza in naraščajoči stroški spreminjajo ameriški odnos do zdravstvenega zavarovanja. Če so v preteklosti tamkajšnja podjetja zaposlene zgolj spodbujale k opustitvi nezdravih razvad, bodo grešnike po novem udarila po žepu.

Programe za opuščanje kajenja ali hujšanje, ki so jih zaposlenim doslej brezplačno zagotavljali večji delodajalci na drugi strani Atlantika, bodo nadomestile višje premije. Med glavnimi krivci so gospodarske razmere, saj ameriška podjetja najemajo vse manj mladih, delovna sila se stara, s tem pa naraščajo tudi stroški za njihovo zdravstveno zavarovanje. Podatki kažejo, da so se stroški zavarovanja ameriške družine, ki jih krije delodajalec, v zadnjih petih letih povišali za tretjino in dosegli 15.000 ameriških dolarjev (11.100 evrov) na zaposlenega.

Wal-Mart, eden od večjih delodajalcev je že najavil, da bo v prihodnjem letu kadilcem začel obračunavati višje premije, obenem pa bo ukinil brezplačne programe za odvajanje kajenja, češ da niso dali rezultatov. Podjetje, ki skrbi za zavarovanje milijona svojih zaposlenih in njihovih družinskih članov, višje račune opravičuje s podatki zdravstvenih zavarovalnic, ki kažejo, da kadilci porabijo za četrtino več zdravstvenih storitev.