Prikaz objav z oznako kmetijstvo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kmetijstvo. Pokaži vse objave

torek, oktober 21, 2014

Samo še sto žetev v Britaniji


Znanstveniki Univerze v Sheffieldu bijejo plat zvona. Pregled kakovosti prsti na otoku je namreč pokazal, da utegnejo britanska kmetijska zemljišča kmalu izgubiti svoj rodovitni potencial.

Povprečna parcela v mestu se je, na presenečenje raziskovalcev, izkazala za veliko plodnejšo od orne zemlje. Prst v mestnih parkih in na zelenicah vsebuje, v primerjavi s kmetijskimi zemljišči kar za tretjino več organske snovi, odlikuje pa jo tudi boljše razmerje med ogljikom in dušikom in za četrtino več dušika. Ob intenzivni pridelavi kakršna zadnja desetletja poteka na kmetijskih zemljiščih, tako raziskovalci, naj bi Britancem ostalo le še za kakšnih sto žetev, nato pa se utegnejo polja spremeniti v neplodne površine. 

Ob dejstvu, da se v Veliko Britanijo vsako leto priseli na tisoče novih prebivalcev, domače kmetijstvo vse težje zagotavlja samooskrbo, razmere pa utegnejo poslabšati tudi podnebne spremembe z vedno pogostejšimi izjemnimi vremenskimi pojavi.

ponedeljek, januar 27, 2014

Vijoličasti paradižnik proti raku



V Kanadi so po večletnih raziskavah pričeli vzgajati prvo generacijo vijoličastega paradižnika. Sprememba barve, ki so jo z gentskim inženiringom dosegli Britanski raziskovalci iz Norwicha, ni namenjena boljši prodaji, pač pa gre za pigment antiocianin, ki ga sicer poznamo iz gozdnih sadežev, na primer iz borovnic ali brusnic. Pigment je cenjen antioksidant in velja za učinkovito sredstvo za zaščito proti raku.

Ker so pridelki, bogati z antiocianinom precej dragi, so avtorji vijoličnega paradižnika prepričani, da bodo s svojim izumom kmalu obogatili naše mize. V prvi sezoni, paradižnik zaradi evropskih omejitev genetsko spremenjenih pridelkov vzgajajo v Kanadi, bodo pridelali okrog dve toni pradižnika. Del ga bodo stisnili v sok in poslali nazaj v raziskovalni center v Norwichu, kjer bodo opravili dodatne teste in če bo šlo vse po sreči, bo antiocininski paradižnik Američanom na voljo že prihodnje leto. Izumitelji že načrtujejo izdelavo vijoličastega kečapa, ki ne bi popestril le naših miz, pač pa tudi obogatil prehrano, obenem ščitil pred rakom.

sobota, junij 08, 2013

Trte se selijo na sever


 
Prejšnji mesec so pri londonski Sotheby’s organizirali uspešno vinsko dražbo, ki je pokazala, da vrhunski letniki ponovno dosegajo cene izpred krize. A medtem ko gredo najboljša vina ponovno za med, pridelovalci iz klasičnih vinorodnih pokrajin, kot sta Burgundija ali Šampanija, z nelagodjem zrejo v prihodnost. Podnebne spremembe, z njimi pa višje poletne temperature in vse pogostejše suše, utegnejo že v naslednjih desetletjih resno načeti pridelek.

Značilne trtne sorte, prilagojene klasičnim pokrajinam, kot so na primer syrah v dolini reke Rhone ali cabernet sauvignon v Bordeauxu, utegnejo zaradi višjih temperatur kmalu izgubiti kakovosten pridelek. Toplejša poletja in zgodnejše dozorevanje, ki se iz jeseni zdaj premika v poletje, so le prvi znanilci sprememb, s katerimi vinogradništvo osvaja južno Anglijo in nova vinorodna območja. Klasične nemške sorte, dišeči traminec ali riesling, na severnem robu evropskega vinogradništva že precej let izriva modri burgundec z juga.

Podnebne spremembe z večjo vsebnostjo sladkorja v grozdju in višjimi alkoholnimi stopnjami so nekatere vinarje že prisilili k poznim trgatvam in vzgoji predikatnih vin, a to ne more biti rešitev za vse. Drugi zato vse pogosteje posegajo po namakalnih napravah, ki so za vrhunske pridelovalce grozdja še pred leti veljale za tabu. Danes namakajo ne le španske, pač pa, odkar je leta 2006 vlada popustila pritiskom in v omejenem obsegu vendarle dovolila namakati, tudi francoske vinograde. Zadnja, najbolj zanesljiva rešitev vinarskih težav, tako poznavalci, pa vendarle ostaja, da se bodo sorte, ki najboljše uspevajo v zmernejšem podnebju, postopno selile na sever.

četrtek, junij 06, 2013

Monsantova neznanka

 
Potem ko so na njivi v Oregonu pred tedni odkrili gensko spremenjeno pšenico, ki nikoli ni dobila dovoljenja za pridelavo, se je včeraj prvič oglasil tudi lastnik sporne sorte, razvpiti Monsanto. Predstavniki podjetja so potrdili, da gre pri najdbi za njihovo gensko spremenjeno pšenico, odporno na preparat Roundup, a obenem zanikali vsakršno odgovornost za izgubo semena ali kontaminacijo. V državah Oregon in Washingoton so po njihovih besedah doslej testirali 31.200 različnih vzorcev pšenice, a med njimi ni bilo najdene gensko spremenjene sorte, vsi poskusi pa naj bi potekali brez kakršnihkoli zapletov.

Največji pridelovalec semen na svetu, ki na leto obrne kar 13,5 milijard dolarjev, večino dobička danes ustvari z genetsko spremenjenimi sortami koruze. Najdba njihove pšenice po devetih letih, odkar naj bi jo odpeljali nazaj v laboratorije oziroma uničili, tako ostaja popolna uganka. Zagovorniki gensko spremenjenih pridelkov zdaj namigujejo, češ da gre za načrtovano akcijo, s katero naj bi oslabili semenskega giganta, ki mu na svetovnem trgu zadnji čas pojema moč, nasprotniki pa so prepričani, da je oregonska najdba zgolj še en dokaz o nevarnosti gensko spremenjenih organizmov. Kratko pa so spet povlekli pridelovalci, saj so se cene ameriškega žita v zadnjih dneh znižale, prepoved uvoza na Japonsko in v Korejo pa ostaja v veljavi.

nedelja, junij 02, 2013

Monsantu je ušla pšenica



Pred mesecem dni so na njivi v Oregonu naleteli na nenavadno pšenico. Ker je zrasla potem, ko so sosednje posevke škropili z razvpitim preparatom Roundup, je sum takoj padel na gensko spremenjeno sorto. Še bolj skrivnostna pa je najdba postala potem, ko se je razvedelo, da so na istem polju leto poprej gojili običajno ozimno žito, sumljivi klasi pa so spomladanske sorte. 

Ta teden so ameriške oblasti končno priznale, da je na polju v Oregonu zrasla Monsantova genetsko spremenjena sorta, ki ne le, da nikoli ni dobila dovoljenja za pridelavo, pač pa tudi, da jo je podjetje nehalo preizkušati že davnega leta 2004. Po uradnih podatkih je Monsanto od leta 1994 gensko spremenjeno pšenico testiral na 279 poskusnih poljih, a pred desetletjem so razvoj pšenice opustili in se posvetil koruzi. Z njo so se namreč iz humane prehrane, s katero niso uspeli prodreti po svetu, skušali umakniti na bolj dobičkonosno področje pridelave biogoriv.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo zdaj ugotavlja, kako je skrivnostna pšenica, ki nikoli ni zaključila testiranj, sploh lahko prišla na polje. Glede na pravila ravnanja s poskusnimi sortami gensko spremenjenih rastlin, ki bi jih po testnem obdobju morali uničiti, oregonska najdba Monsantove pšenice ostaja zavita v tančico skrivnosti. Oddaljenost od nekdnjih poskusnih polj in čas, ki je pretekel od zadnjih testiranj, praktično izključujeta možnost navzkrižne oprašitve. Dokler Ameriške oblasti ne bodo našle krivca, pa bodo najdbo plačali ameriški izvozniki, ki s pšenico sicer zaslužijo okrog 8 milijard dolarjev letno. Na novico so se že odzvali uvozniki, Južna Koreja in Japonska sta uveljavili začasno prepoved, Evropska komisija pa je pozvala k ustreznemu preverjanju pošiljk iz ZDA.

 

petek, april 12, 2013

Riž je lahko tudi škodljiv

Riž dnevno nahrani na milijone ljudi. Zato so bili ameriški kemiki toliko bolj presenečeni, ko so v vzorcih odkrili povečane vsebnosti težkih kovin, ki so tudi za več desetkrat presegale priporočene vrednosti. Med osnovnimi kulturami je riž še posebej občutljiv na onesnaževanje, saj pridelava zahteva velike količine vode, njena kakovost pa se hitro pokaže v pridelku.

Potem, ko so raziskovalci odkrili povišane vsebnosti arzena, nato pa še svinca, je živilo pod drobnogled vzela Ameriška uprava za hrano in zdravila. Rezultati so bili presenetljivi. V vzorcih iz nekaterih držav, trgovina z rižem je namreč povsem globalizirana, so odkrili tudi do stokrat višje vsebnosti različnih težkih kovin. Rezulati so posebej zaskrbljujoči, saj so tako onesnaženemu rižu lahko izpostavljeni tudi otroci, za težke kovine pa je znano, da so nevarne centralnemu živčnemu sistemu, zlasti ko je še v razvoju.

Zadnje analize kažejo, da največ kontaminiranega riža izvira s Kitajske in Tajvana, z onesnaženo vodo pa, kot kaže, polja namakajo tudi v Indiji. In od kod naj bi težke kovine prišle v vodo za namakanje? Znanstveniki s prstom kažejo na elektronske odpadke, ki jih iz razvitih držav v velikih količinah izvažajo v države, pridelovalke riža, tam pa z nevarnimi snovmi, ki so v njih, navadno ne ravnajo najbolj skrbno.

ponedeljek, januar 07, 2013

Frankenštajn ali plesen


Britanci se vse pogosteje soočajo z izjemnimi vremenskimi pojavi. Angleži so lani zabeležili največ padavin odkar sistematično spremljajo vreme, po dolgem sušnem obdobju so jih nato prizadele še poplave. Podnebne spremembe na otoku pa so so kot voda na mlin zagovornikom genetsko spremenjene hrane.

Vlažnejša in hladnejša poletja, ki pustošijo po britanskih poljih, so zdesetkala predvsem pridelek paradižnika in krompirja. Prodajalci genetsko spremenjenih kultur zato zdaj kmetom obljubljajo hitro rešitev njihovih težav. Z uvedbo njihovih sort, odpornih na plesen naj bi ohranili pridelek, uporaba genetsko spremenjenih kultur pa naj bi bila okolju celo bolj prijazna, saj naj bi zmanjšala del pridelka, ki ga morajo zdaj zaradi bolezni zavreči.

Na policah britanskih supermarketov genetsko spremenjene hrane vendarle oostaja samo za vzorec. Najti jo je le v nekaterih ameriških izdelkih, pa še tam gre najbolj pogosto za dodatke, na primer emulgatorje iz gensko spremenjene soje ali koruzni sirup. Javnost namreč ostaja do frankenštajnske hrane, kot jo popularno imenujejo, precej skeptična in zvesta konvencionalnim poljščinam.

četrtek, september 20, 2012

Slab mesec za Monsanto

 
Zagovorniki genetsko spremenjenih pridelkov imajo slab mesec. Začelo se je v Ameriki, kjer so na sorti Monsantove koruze odkrili škodljivce, ki jih tam ne bi smelo biti, nadaljevalo pa v Franciji, kjer so se pri podganah, ki so več let uživale genetsko spremenjeno koruzo, našli neobičajno veliko tumorjev.

Koruzna polja v Ameriški državi Illinois so po dolgem času zopet napadli koruzni hrošči. Študija raziskovalcev z Državne univerze iz Iowe je pokazala, da so ti nevarni škodljivci postali odporni na insekticid Cry3Bb1, ki naj bi genetsko spremenjeno koruzo zaščitil pred njimi. To je dokaz več, da genetsko spremenjene sorte nimajo obljubljenih lastnosti.

Do še bolj zaskrbljujočih rezultatov pa so prišli francoski raziskovalci iz Univerze Caen, ki so dve leti hranili podgane z genetsko spremenjeno koruzo podjetja Monsanto, ki je dovoljena tudi ponekod v Evropi. Več kot polovica jih je poginila predčasno, največkrat zaradi poškodb jeter in ledvic. Kljub nasprotovanju mnogih ameriških raziskovalcev, ki študiji očitajo tendencioznost, je francoska vlada že sprožila preiskavo, ki bi lahko privedla do prepovedi uvoza spornega tipa koruze v Evropo.

nedelja, avgust 05, 2012

Nič več porjavelih jabolk


Kanadsko biotehnološko podjetje obljublja, da njihovi sadeži nikoli ne bodo postali rjavi. V jabolka sort Granny Smith in Golden Delicious so vgradili sintetični gen, ki preprečuje nastanek encima za rjavenje.
Iznajditelji so prepričani, da bo tržišče nagradilo njihovo iznajdljivost. Arctic Apples, kot so izdelek poimenovali, lahko po njihovih besedah hranimo narezana, rezine pa bi lahko prodajali tudi v trgovinah. Če so biotehnologi navdušeni nad svojo domislico, tega ne bi mogli trditi za gojitelje običajnih jabolk, ki se bojijo, da bo izum škodil ugledu jabolka kot zdravega sadeža. Kanadski biotehnologi pa že iščejo načine, kako izboljšati češnje, breskve in hruške.

četrtek, avgust 02, 2012

Biogorivo bo presahnilo


Medtem ko pomanjkanje padavin resno načenja ameriško kmetijstvo, suša je prizadela že dve tretjini površin, vedno več Američanov nasprotuje predelavi koruze v biogorivo.

Po ameriškem zakonu o obnovljivih virih energije morajo naftni trgovci v pogonskih gorivih zagotoviti določen delež biogoriva, ki vsako leto narašča. Celotna količina bioetanola naj bi letos znašala 50 milijard litrov, od česar naj bi večino dobili iz koruze. Lani so v bioetanol predelali 40% koruze, letos, ko naj bi bila količina še večja, pa poljščini tako slabo kaže, da bioetanolu nasprotujejo celo kmetje.

Pomanjkanje rumenega zrnja, Amerika pridela največ koruze na svetu, ne bo vplivalo le na cene na črpalkah, pač pa tudi v trgovinah. Vlada ocenjuje, da se bodo zaradi letošnje suše cene hrane v povprečju dvignile za 4% a se na pozive k začasni ustavitvi programa predelave v bioetanol ne odziva, pač pa kmetom raje obljublja dodatno pomoč. Razlog je preprost: jesenske volitve bo dobil tisti, ki bo zmagal v ruralnih območjih ZDA.

sreda, julij 18, 2012

Ameriška katastrofa draži hrano


Potem ko je suša pred dvema letoma oklestila pridelek v Rusiji in Ukrajini in so cene žita poletele v nebo, lahko letos podobno dogajanje opazujemo pri koruzi. Prek Atlantika, kjer je pridelajo največ na svetu, preživljajo eno najbolj vročih poletij. Prvo polovico letošnjega leta so zaznamovale najvišje temperature doslej, junija pa so zabeležili kar 170 vročinskih rekordov. Ob pomanjkanju padavin razmere na ameriških kmetijskih območjih zdaj mejijo na katastrofo.

Zvezne oblasti so na začetku meseca objavile, da je zaradi pomanjkanja padavin prizadetih že 56% ZDA, kar je največ doslej. Suho vreme z visokimi temperaturami je sprožilo številne gozdne požare v Skalnem gorovju, najbolj pa je pomanjkanje padavin prizadelo zahod in osrednji del z ameriškim višavjem, enim od največjih poljedelskih območij na svetu. Slabi obeti za letošnji pridelek se poznajo tudi na borzi. V Čikagu so cene koruze samo v juniju zrasle za tretjino, naraščajo pa tudi cene krmil, kar viša stroške v živinoreji. Poznavalci opozarjajo, da nas jesenske podražitve ne bi smele presenetiti, saj cene hrane zrastejo vedno, ko koruza pridobi na ceni.

ponedeljek, julij 09, 2012

Mestni vrtički pod drobnogledom

Medtem ko vrtičkarji uživajo v sadovih svojega dela, je luč sveta ugledala še ena študija, ki svari pred stranpotmi urbanega vrtnarjenja. Raziskovalci z Berlinske tehnične univerze so skušali ugotoviti, ali je kateri od urbanih pridelkov bolj občutljiv na onesnaženje in zahteva posebno previdnost pri pridelavi.

Osredotočili so se na onesnaženje s težkimi kovinami, za katere je že dlje časa znano, da jih nekatere rastline uspešno akumulirajo. Da bi ugotovili raven onesnaženja, so z vrtov vzorčili različne vrste zelenjave in dišavnic, od paradižnika, fižola, korenja, zelja in krompirja, do peteršilja, bazilike, mete in timijana.

Urbane zelenjave, ki bi bila odporna na mestno onesnaženje, niso našli, saj so med vsemi pridelki naleteli tudi na vzorce s preseženimi mejnimi vrednostmi, rezultati pa so vendarle pomenljivi. Študija je namreč pokazala, da na toksičnost zelenjave, bolj od vrste pridelka vpliva bližina prometa. Manj, ko je bil vrtiček oddaljen od ceste, bolj onesnažena je bila zelenjava, a celo v tem primeru urbani pridelek ni nujno izgubljen. Kot so ugotovili raziskovalci, pridelek pred težkimi kovinami s ceste uspešno zaščiti že dovolj gosta in visoka živa meja.

sobota, junij 30, 2012

Paradižniku so vrnili okus


Ste opazili, da paradižniki s trgovskih polic pogosto nimajo pravega okusa? Poznavalci trdijo, da zato, ker sadeže obirajo nezrele, jih naložijo v hladilnike in prevažajo naokrog. Zadnje raziskave pa kažejo, da se skrivnost polnovrednega paradižnika verjetno skriva v genih.

Pred sedemdesetimi leti so gojitelji paradižnika z naravno selekcijo prišli do varietete, pri kateri so sadeži dozorevali hkrati in omogočili enkratno pobiranje sadov. Ker je bila pridelava takih sort cenejša, križanje pa uspešno, ima danes večina komercialnih sort gen za enkratno dozorevanje. Žal pa se je pri tem izgubil prvotni okus.

Raziskovalci Univerze na Floridi so se odločili, da bodo teorijo preverili in paradižniku vrnili prvotni okus. Z genetskim inženiringom so izključili mutacijo in genotip vrnili v prvotno stanje. Poskus je očitno uspel, saj ima obnovljeni paradižnik v primerjavi s komercialnimi sortami kar za petino več sladkorjev in tretjino več karoteinoidov. A ljubitelji okusnega paradižnika bomo morali na okusni pridelek še počakati. Ameriško kmetijsko ministrstvo ga še ni dovolilo poskusiti, češ da gre za »nepreverjen eksperimentalni pridelek«.

četrtek, junij 21, 2012

Dvanajst umazanih


Ameriška okoljevarstvena organizacija Environmental Working Group je objavila nov Nakupovalni vodič po pesticidih v sadju in zelenjavi. Tokratna, že osma izdaja njihove uspešnice prinaša prenovljeni seznam najbolj in najmanj onesnaženih pridelkov, na podlagi analiz, ki jih sicer uporabljata Ameriško ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za hrano in zdravila. 

Umazanih dvanajst (od pridelka z največjo vsebnostjo pesticidov, do tistega z najmanj):

1. Jabolka
2. Stebelna zelena
3. Paprika babura
4. Breskve
5. Jagode
6. Nektarine
7. Grozdje
8. Špinača
9. Zelena solata
10. Kumare
11. Gojene borovnice
12. Krompir

Letošnje analize opozarjajo na precejšnjo obremenitev sadja. Celoten vzorec nektarin in 98% jabolk je vsebovalo izmerljive vrednosti pesticidov, pri gojenih borovnicah pa so našli ostanke kar 42 različnih pesticidov. Rekorder v številu različnih pesticidov, ki so jih pokazale analize, je namizno grozdje, ki je vsebovalo 64 različnih kemikalij za zatiranje škodljivcev. 

Kljub vsemu osnovno priporočilo sadja in zelenjave ostaja nespremenjeno, saj so koristi tovrstne diete še zmeraj večje od škode zaradi obremenitve s pesticidi. Še seznam dvanajstih najmanj onesnaženih pridelkov: 

1. Čebula
2. Sladka koruza
3. Ananas
4. Avokado
5. Zelje
6. Grah
7. Beluši
8. Mango
9. Jajčevec
10. Kivi
11. Melona
12. Jam ali sladki krompir
13. Grenivka
14. Lubenica
15. Gobe

sreda, junij 06, 2012

Francija v zaščito čebel


Potem ko je vrsta raziskav dokazala, da masovne pomore čebel povzročajo neonikotidni pesticidi, so se Francozi odločili za akcijo. Prvi se je na spisku znašel Cruiser, preparat, ki ga uporabljajo za zatiranje škodljivcev na oljni repici, priljubljeni poslastici čebel.

Francoske oblasti od njegovega proizvajalca, multinacionalke Syngenta zdaj zahtevajo, da v roku dveh tednov dokaže neškodljivost insekticida za čebele. Podjetje vsakršno odgovornost seveda zanika, medtem pa se proti neonikotidnim preparatom kopičijo novi dokazi. V zadnji odmevni raziskavi so ameriški raziskovalci 16 panjem postregli s koruznim sirupom, ki je vseboval sledove neonikotidnih preparatov, 4 pa so pustili nedotaknjene. Več mesecev med roji niso opazili razlik, po šestih mesecih pa je kar 15 od 16 panjev, ki so zaužili koruzni sirup z neonikotidi, nenadoma propadlo. Razlog več za zaskrbljenost čebelarjev.

petek, maj 18, 2012

Tekma z mesom


Vrsta prehranskih laboratorijev po svetu mrzlično odpravlja zadnje pomanjkljivosti svojih izumov – umetnega mesa, ki ga ne bo mogoče ločiti od naravnega. Pred petimi leti je razvpita organizacija za zaščito živali, Peta, bolj znana po razgaljenih zveznicah s svojih oglasov, razpisala nagrado v višini milijona dolarjev. Dobil jo bo tisti, ki mu bo uspelo izdelati zadostne količine »umetnega mesa«, da bi lahko konkurirali konvencionalni živinoreji. Bolj ko se bliža 30. junij, datum, ko naj bi prvič postregli z novostjo, bolj narašča tudi temperatura med lovci na nagrado, ki bo, s patentnimi pravicami in Petino publiciteto, prinesla še veliko več od obljubljenega milijona. 

A poznavalci opozarjajo: odpovedovanje priljubljeni hrani ni nikoli preprosto. Treba je prelisičiti možganske vijuge, ki skrivajo podatke o dolgoletnih užitkih ob mizi. Velik del prebivalcev razvitega sveta, ki si danes brez koščka mesa ne more predstavljati dneva, a se zaveda njegove cene, ki jo plačujemo s tradicionalnim kmetijstvom, bo verjetno poseglo po novem izdelku, če bo tudi v ustih uspel pričarati pravi okus.

Med obetavnimi kandidati za nagrado je skupina raziskovalcev Univerze v Utrechtu, ki je za svoj izdelek posegla po matičnih celicah embriov. Že ena sama teoretično omogoča izdelavo več ton mesa, medtem ko bi s celicami krave lahko nahranili celotno državo. Čeprav postopek ni vedno v skladu s vsakdanjim okusom, pa lahko, tako poznavalci, ob pravilni kampanji zlahka tekmuje s konvencionalno pridelavo cenenih vrst mesa v prenatrpanih prostorih in pod soji žarometov. 

Podobno pot so ubrali tudi pri drugem favoritu, največjem Brazilskem podjetju za oskrbo z mesom. Po doslej razkritih podrobnostih bodo Brazilci postregli z mesom, katerega osnova bo embrionalno mišično tkivo purana, ki bi zrasla s pomočjo govejega sirupa. Doslej proizvedena snov je menda brez barve in okusa ter neugotovljive teksture, a njeni izumitelji so prepričani, da bo z dodanimi maščobami, barvili in okusi prelisičila poznavalce.

Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO opozarja, da se utegne količina zaužitega mesa v naslednjih desetletjih podvojiti. To pomeni, da se bo povečal pritisk tako na obdelovalne površine, kot tudi na cenejše vrste žita, ki služijo človeški prehrani, v prihodnosti pa bi ga pokrmili živini. Zato Petino akcijo pozdravljajo tudi v človekoljubnih organizacijah. Strokovnjaki z Univerze v Oxfordu so že izračunali, da bi za celoten postopek pridelave umetnega mesa porabili zgolj 1% kmetijskih površin in 4% vode, ki je porabimo za živinorejo. 

ponedeljek, april 23, 2012

Vrtički proti krizi


Potem ko je Portugalska klonila pod težo gospodarske krize, je na tisoče ljudi izgubilo delo. Brezposelnost je še posebej prizadela prestolnico. Prebivalci Lizbone namreč nimajo obdelovalne zemlje, s katero na podeželju blažijo socialno stisko.

Mestna oblast se je zdaj odločila, da to spremeni. Neobdelano zemljo na obrobju, ki je v javni lasti, so ponudili meščanom. Najem 150 kvadratnih metrov ograjenega vrtička, z lopo in vodo za namakanje vred, jih stane od 50 do 80 evrov na leto. V državi, kjer minimalna plača ne presega 500 evrov, najnižja pokojnina pa 254 evrov, je odločitev padla na plodna tla, dobesedno. Stotine meščanov pomlad že preživlja na svojih vrtičkih v predmestju.

Program je postal tako priljubljen, da zdaj urejajo novih šest hektarov obdelovalnih površin, ki bodo kmalu na voljo meščanom. Ko bo načrt v celoti realiziran, bo Lizbona postala prestolnica z največjim zelenjavnim vrtom v Evropi.

sobota, marec 31, 2012

So čebele pomembnejše?



V zadnjem desetletju se je uporaba pesticidov na svetu podvojila. In čeprav nas proizvajalci prepričujejo, da so sodobni preparati za zaščito rastlin zdaj okolju prijaznejši, vse več študij dokazuje nasprotno. Ta teden so francoski in britanski raziskovalci postregli z novimi dokazi o škodljivosti neonikotinoidov, pripravkov za zatiranje škodljivcev, ki so med glavnimi osumljenci za masovne pomore čebel.

Neonikotinoidi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo zadnjih dvajset let, so zdaj najbolj razširjeni insekticidi. Pri nas je najbolj znano sredstvo iz te skupine Bayerjev Gaucho. V študiji raziskovalcev Škotske univerze Stirling so zdaj potrdili njihovo škodljivost, saj je v rojih, ki so jim bili izpostavljeni, število matic upadlo kar za 85%. Še bolj neposredne dokaze so zbrali na Francoskem inštitutu za kmetijske študije v Avignonu. Tamkajšnji raziskovalci so čebele opremili z drobnimi identifikacijskimi mikročipi ter sistematično sledili njihovemu gibanju. Pri čebelah, ki so bile izpostavljene neonikotinoidom, so se pokazale resne vedenjske motnje, verjetnost, da so poginile izven roja, pa je bila kar trikrat večja. Po mnenju znanstvenikov gre za jasen dokaz, da čebele trpijo zaradi poslabšanega čuta za orientacijo.

Dovoljenje za uporabo neonikotinskih preparatov se zdaj kaže v novi luči. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da ti pesticidi za čebele sicer ne predstavljajo neposredne nevarnosti, očitno pa vplivajo na njihovo obnašanje v tolikšni meri, da bi bilo potrebno uporabo še bolj omejiti. Opozarjajo predvsem, da so zaradi opraševanja čebele, skupaj z metulji, hrošči in ptiči pomemben element kmetijske pridelave, veliko pomembnejši od kemičnih družb. Lanska Študija Združenih narodov je vrednost čebeljega prispevka k svetovnemu kmetijstvu ocenila na vrtoglavih 153 milijard evrov.