Prikaz objav z oznako podnebne spremembe. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako podnebne spremembe. Pokaži vse objave

sreda, april 20, 2016

Najtoplejši marec vseh časov napoveduje rekordno leto



Najbolj črnoglede napovedi se uresničujejo. Zemlja se vedno bolj segreva in vse kaže, da se bo trend višanja temperatur le še nadaljeval. Ameriška uprava za ozračje in oceane je sporočila, da je bil letošnji marec najtoplejši v 137 letni zgodovini meritev in postal obenem enajsti zaporedni mesec rekordno visokih temperatur. 

Marca so bile temperature po svetu v poprečju za 1,22 Celzijeve stopinje višje od povprečja 20. stoletja. Da je segrevanje vse bolj skrb vzbujajoče, pove tudi podatek, da se je marčevska temperatura tokrat povzpela za največ v 1653 mesecih, za katere vremenoslovci razpolagajo s podatki. Če k temu dodamo še, da je bilo lansko leto najtoplejše doslej, s prvega mesta pa je izrinilo predlansko, postaja vse bolj očitno, da bo letošnje še toplejše in da segrevanja ozračja ne morejo več zaustaviti niti mednarodne konvencije.

nedelja, februar 28, 2016

Monarhi se vračajo


Najbolj znameniti metulji na svetu, monarhi, ki vsako leto prepotujejo osupljivo razdaljo med Kanado in Mehiko, so spet pri moči. Po letih slabih sezon, zaradi izjemnih vremenskih pojavov in krčenja naravnega okolja, je zdaj v njihovem zimskem habitatu v mehiških gozdovih spet opaziti večje število oranžno črnih metuljev. 

V preteklih letih so raziskovalci že bili plat zvona zaradi krčenja gozdov, kjer monarhi prezimujejo, ti se namreč vsako jesen odpravijo iz Kanade na tisoče kilometrov dolgo pot proti jugu, a zdaj so obeti za letošnjo vrnitev na sever več kot optimistični. Če so njihovo pomladno populacijo pred dvema letoma ocenili le še na okrog 35 milijonov, letos ocenjujejo, da se jih bo proti Kanadi odpravilo kar 140 milijonov.

četrtek, december 31, 2015

El Niño ali Srečno Novo Leto


Božič v Angliji, kot tudi drugje po Evropi, ni bil bel, dele Britanije pa so zalile poplavne vode. Vremenske razmere na planetu postajajo vse bolj zapletene. Včeraj na primer se je na Severnem tečaju temperatura povzpela nad ničlo, to je kar petdeset stopinj več, kot je običajno za ta letni čas. Koliko je krivec za tovrstne pojave El Niño, koliko pa jih je pripisati segrevanju ozračja, ostaja za zdaj nepojasnjeno.

Tople vode Tihega oceana zaradi katerih nastane El Niño, so letošnjega okronale za tretjega najmočnejšega, odkar razmere na Zemlji spremljamo s sateliti. Oblici neobdelanih podatkov navkljub je že jasno, da se bo leto 2015 v zgodovino ponovno zapisalo kot najtoplejše doslej in bo po najvišji povprečni zemeljski temperaturi posekalo lansko. Ob vsej kopici dobro plačanih raziskovalcev pa je še vedno težko pojasniti, koliko je k novemu rekordu prispevalo segrevanje zemeljskega ozračja, koliko pa je kriv El Niño. Neizpodbitno ostaja zgolj dejstvo, da kar 13 od 14 najbolj vročih let beležimo v zadnjih stotih letih in da sta površini Atlantika in Pacifika zdaj segreti, kot še nikoli doslej, tople in vlažne zračne mase pa vse bolj pogosto zaidejo na celine. Nad kopnim pa začnejo povzročati kaos v obliki hudega deževja, poplav, viharjev in tornadov.

Skozi zgodovino je mogoče opazovati, kako je El Niño sprožal migracije in spodbujal politične spremembe ter izzival nemire in revolucije. Ker se pametni učijo iz zgodovine, neumni pa jo ponavljajo, bi si morali ob trenutnem podnebnem dogajanju, vsi skupaj zaželeti veliko sreče in pameti v letu 2016.

ponedeljek, avgust 24, 2015

Google proti podnebnim spremembam


Ameriški gigant Google se je odločil, da se bo lotil podnebnih sprememb. S projektom imenovanim Project Sunroof lahko zdaj preverite, koliko sončnih celic imate lahko na domači strehi, koliko sonca ta generira in koliko denarja bi zaslužili, če bi elektriko prodali. Za vse to morate v aplikacijo zgolj vnesti svoj domači naslov. Žal je za enkrat na voljo le v delu Kalifornije in v Bostonu.

sobota, januar 17, 2015

2014 najtoplejše doslej


Zdaj je tudi uradno: leto 2014 je bilo najtoplejše, odkar sistematično merimo temperature na našem planetu. Strokovnjaki NASE in Ameriške agencije za oceane in ozračje so včeraj potrdili, da so lanske temperature v povprečju, kljub dolgotrajni in ostri zimi v Severni Ameriki, presegle tiste iz doslej rekordnih let 2005 in 2010. 

Globalna temperatura na planetu je zrasla za 0,69 Celzijeve stopinje, leto pa se bo v zgodovino zapisalo kot 38. zaporedno leto nadpovprečnih temperatur. To pomeni, da tisti, rojeni po letu 1976, še nikoli v življenju niso doživeli hladnejšega leta od dolgoletnega povprečja.

torek, september 23, 2014

Največji onesnaževalci so postali Kitajci



Ob robu podnebne konference v New Yorku so Združeni narodi postregli z najnovejšo statistiko izpustov toplogrednih plinov. Po dolgoletnih napovedih so Kitajci postali največji onesnaževalci ozračja in na povprečnega Kitajca zdaj zaradi prometa, zlasti pa generacije električne energije iz premoga odpade več emisij, kot na povprečnega prebivalca Stare celine. 

Zaradi številčnosti prebivalstva Kitajska zdaj izpusti v zrak več ogljikovega dioksida in metana kot Združene države in Evropska unija skupaj, njihov delež izpustov pa znaša 28% svetovnih emisij. Na drugem mestu so ZDA s 14%, tretji največji onesnaževalci smo Evropejci z 10% vseh emisij. A če projekcije držijo, se bo med največje onesnaževalce kmalu prebila še druga hitro razvijajoča se velesila, Indija, ki utegne do konca tega desetletja po izpustih prehiteti celo Evropo. 

Podnebna statistika, kot jo vidijo Združeni narodi, pa ima tudi drugo stran. Morja in gozdovi trenutno pogoltnejo največ toplogrednih plinov. Morski organizmi tako iz ozračja posrkajo 27%, gozdne rastline pa 23% ogljikovega dioksida, druga polovica emisij pa še nadalje ostaja v ozračju neporabljena.

torek, maj 06, 2014

Politiki razpravljajo o segrevanju ozračja


 
Španski ulični umetnik Isaac Cordal je to mini skulpturo, ki je del serije Waiting for Climate Change (Čakajoč na podnebne spremembe) postavil v Berlinsko lužo in s tem jasno povedal, kaj si misli o njih.

torek, marec 04, 2014

Orjaški virus iz Sibirije




Potem ko so iz sibirskega permafrosta oživili orjaški virus, ki naj bi vsaj 30.000 let počival v plasteh večnega ledu, so se ponovno oglasili tisti, ki svarijo pred povzročitelji nevarnih bolezni.

Francoski znanstveniki, ki so pred desetletjem v Čilu odkrili prvi virus z gigantskim DNA, v dožino meri celo tisočinko milimetra in ga je zato mogoče opazovati že pod običajnim mikroskopom, so tokrat pod drobnogled vzeli vzorce iz sibirske naftne vrtine. Tudi tokratno odkritje mega virusa iz davnine človeku ni nevarno, saj so ga v past zvabili z običajno amebo, a bakteriologi ne izključujejo možnosti, da bi se iz zamrznjenih plasti lahko izmuznil tudi nevarnejši mikrob. 

Podnebne spremembe zadnja leta omogočajo, da za nafto vrtajo vedno globlje v Sibirski tundri, sodobne metode pa utegnejo skrivati tudi pasti. V zamrznjenih sibirskih mumijah so denimo odkrili povzročitelja črnih koz, ki so bile tam endemične pred štirimi stoletji in nihče ne ve, kaj vse utegne skrivati tamkajšnji ledeni oklep.

sreda, februar 19, 2014

Božičkovo maščevanje


Po večmesečnih preglavicah z vremenom je zima na severni polobli dobila novo ime: Božičkovo maščevanje. Mnogi klimatologi so zdaj namreč prepričani, da so letošnji neobičajni vremenski pojavi povezani s spremenjenimi morskimi tokovi v Atlantskem oceanu, ti pa posledica podnebnih sprememb.

Zadnje študije kažejo, da se napomembnejši izmed njih, Zalivski tok, letos neobičajno zvija in meandrira. Tok tople vode, ki priteka iz tropskega pasu in ga nese proti Britanskemu otočju ter vzdolž Norveške obale navzgor, proti severu, je postal neobičajno lenoben. Njegovo hitrost, ki je sicer odvisna od razlike med toplimi tropskimi masami in hladnejšo vodo v Arktičnem delu Atlantika, je v zadnjem času domnevno upočasnilo močno taljenje ledu na severnem tečaju. Po zadnjih podatkih tam temperature naraščajo kar trikrat hitreje, kot drugod po planetu, posledica upočasnjenih tokov pa so bolj mirujoči, izjemni vremenski pojavi, ki letošnjo zimo vztrajajo nad Ameriko in Britanskim otočjem. 

Neobičajno nizke temperature so decembra zaznamovale ameriško zimo, Jeruzalem po pol stoletja zasule s snegom, nad jugozahodno obalo Anglije pa prignale viharje, ki se kar nočejo posloviti. Januar je tako postal najbolj moker mesec v 350-letni zgodovini merjenja padavin na Otoku, kjer deli Somerseta ostajajo pod vodo že od Božiča. Zares pravo maščevanje.

petek, januar 10, 2014

Amerika ima mraza manj


V tednu, ko zmrzuje več kot polovica Američanov, so se ponovno oglasili nasprotniki teorije podnebnih sprememb. A naj bo njihova argumentacija še tako prepričljiva, statistika jih ponovno postavlja pod vprašaj.
 
V zadnjih 115 letih, odkar v ZDA merijo temperaturo, so našteli vsega 58 dni, ko se je temperatura v povprečju spustila pod -7,7 C (18 F). Od leta 1900 so meteorologi zelo hladne dni izmerili vsaka štiri leta, a zdaj so vse redkejši. Med letoma 1970 in 1989 so jih našteli še dvanajst, v zadnjih 24 letih pa ni bilo nobenega. Dan, kot je bil hladni ponedeljek, ko so se teperature v polovici države spustile pod ledišče, so zadnjič doživeli pred sedemnajstimi leti.
 
Odgovor na vprašanje, zakaj se je hladni polarni zrak prav letošnjo zimo spustil proti jugu, zajel osrednje dele ZDA z Vzhodno obalo, ter po vseh teh letih državo ponovno vkleščil v led, je veliko težje najti. Po mnenju večine ameriških meteorologov gre za izjemni dogodek, a mnogi od njih ne izključujejo, da bi se utegnil, v spremenjenih klimatskih pogojih, ponavljati pogosteje. Mnogi od njih letošnje neobičajne vremenske pojave na obeh straneh Atantika pripisuje spremenjenim oceanskim tokovom. Če namreč simulacije držijo, lahko neobičajna dinamika Zalivskega toka tudi v prihodnje sproža pogostejše viharje na Britanskem otočju ter hladne valove v ZDA, kakršnim smo priča letošnjo zimo.

 

sreda, november 06, 2013

Izpusti naraščajo, konferenci navkljub


Potem ko je gospodarska kriza upočasnila naraščanje emisij toplogrednih plinov, Svetovna meteorološka organizacija ponovno poroča o rekordu. Izpusti zdaj naraščajo že tretje leto, tako da postaja cilj ohraniti segrevanje ozračja pod dvema stopinjama, vedno težje dosegljiv. 

Glavni toplogredni plin, ogljikov dioksid je v lanskem letu naraščal hitreje kot kdajkoli prej. Dosegel je koncentracijo 393,1 delcev na milijon (ppm) ali največ v zadnjih 800.000 letih. Delež ogljikovega dioksida v zraku je trenutno 41% nad ravnijo pred industrijsko revolucijo, ko smo začeli uporabljati fosilna goriva. Delegati 190 držav, ki se bodo prihodnji teden srečali v Varšavi na Konferenci Združenih narodov, na to, kljub velikim besedam, očitno nimajo nikakršnega vpliva.

sreda, oktober 16, 2013

Zakaj letos ni orkanov?


 
Jeseni po Mehiškem zalivu navadno pustošijo orkani. V prvih tednih oktobra se v tropskem delu Atlantika nabira vlažen in vroč zrak, ki se pomika proti vzhodni obali ZDA in pogosto preraste v orkane. Povprečno se jih v tem času razvije po pet, tako da letošnje leto, s samo dvema, predstavlja izjemo.

Mirno jesen v Karibih poznavalci pripisujejo izjemnim količinam puščavskega prahu, ki ga je nad Atlantik prineslo iz Sahare. Julija in avgusta je saharski pesek zaneslo celo do Texasa. Suh afriški zrak naj bi zdaj toliko ohladil tropske zračne mase, da preprečuje nastanek ciklonov, ki bi se lahko razvili v orkane. Tropska atmosfera nad Atlantikom ni bila tako suha že trideset let, zato klimatologi že ugibajo, da gre za še enega v nizu doslej nepoznanih ciklusov, ki vladajo podnebju planeta.

sobota, september 28, 2013

Verjetnost narašča s temperaturo



Leta 2001 so znanstveniki, zbrani v mednarodnem odboru za podnebne spremembe verjetnost, da ljudje povzročamo segrevanje ozračja, ocenili na 66%. Šest let kasneje se je povzpela na 90%, v letošnjem poročilu IPPC, ta teden so ga predstavili v Stockholmu, pa je dosegla 95%. 

V zadnjem času je veliko prahu, poleg škandalov, ki so pretresali znanstvenike, zbrane okrog IPPC, dvignilo vprašanje, kako pojasniti neobičajen zastoj v dviganju temperatur, ki ga nasprotniki uporabljajo kot glavni argument proti omejevanju izpustov toplogrednih plinov. V zadnjih petnajstih letih se, kljub povečanim emisijam toplogrednih plinov, zlasti s Kitajske, zemlja ne segreva tako hitro, kot bi se po napovedih morala. 

V letošnjem poročilu so ta temperaturni zastoj zdaj pripisali naravnim klimatskim variacijam. Pojav El Nino, tako znanstveniki, je leta 1998 začel segrevati Tihi ocean, nato pa je sledilo petnajstletno obdobje ohlajanja, ki se zdaj končuje. S hitejšim naraščanjem temperatur v prihodnjih letih bodo vse pogostejši tudi izjemi vremenski pojavi, na katere se velja pripraviti. Če seveda ne zaupate v 5% verjetnost, da je vse skupaj, ali potegavščina znanstvenikov, ali pa posledica naravnih sil, na katere nimamo vpliva.

sobota, junij 08, 2013

Trte se selijo na sever


 
Prejšnji mesec so pri londonski Sotheby’s organizirali uspešno vinsko dražbo, ki je pokazala, da vrhunski letniki ponovno dosegajo cene izpred krize. A medtem ko gredo najboljša vina ponovno za med, pridelovalci iz klasičnih vinorodnih pokrajin, kot sta Burgundija ali Šampanija, z nelagodjem zrejo v prihodnost. Podnebne spremembe, z njimi pa višje poletne temperature in vse pogostejše suše, utegnejo že v naslednjih desetletjih resno načeti pridelek.

Značilne trtne sorte, prilagojene klasičnim pokrajinam, kot so na primer syrah v dolini reke Rhone ali cabernet sauvignon v Bordeauxu, utegnejo zaradi višjih temperatur kmalu izgubiti kakovosten pridelek. Toplejša poletja in zgodnejše dozorevanje, ki se iz jeseni zdaj premika v poletje, so le prvi znanilci sprememb, s katerimi vinogradništvo osvaja južno Anglijo in nova vinorodna območja. Klasične nemške sorte, dišeči traminec ali riesling, na severnem robu evropskega vinogradništva že precej let izriva modri burgundec z juga.

Podnebne spremembe z večjo vsebnostjo sladkorja v grozdju in višjimi alkoholnimi stopnjami so nekatere vinarje že prisilili k poznim trgatvam in vzgoji predikatnih vin, a to ne more biti rešitev za vse. Drugi zato vse pogosteje posegajo po namakalnih napravah, ki so za vrhunske pridelovalce grozdja še pred leti veljale za tabu. Danes namakajo ne le španske, pač pa, odkar je leta 2006 vlada popustila pritiskom in v omejenem obsegu vendarle dovolila namakati, tudi francoske vinograde. Zadnja, najbolj zanesljiva rešitev vinarskih težav, tako poznavalci, pa vendarle ostaja, da se bodo sorte, ki najboljše uspevajo v zmernejšem podnebju, postopno selile na sever.

petek, marec 08, 2013

Še bolj vroče bo, in to kmalu


Skeptikom, ki verjamejo v zarotniško ozadje podnebnih sprememb, so klimatologi postregli z novo kostjo. Skupina znanstvenikov je pripravila nov, najbolj temeljit pregled temperaturnih razmer v zadnjih 11.300 letih. Gre za Holocen, zadnje geološko obdobje, ki traja od konca ledene dobe in v katerem se je homo sapiens razširil po svetu in ga začel tudi dejavno spreminjati. 

V novi študiji, ki bo objavljena v jutrišnji izdaji revije Nature, je ovrednotenih osem pokazateljev temperaturnih razmer, od peloda in sedimentov, do ostankov morskih organizmov. Na njihovi podlagi so ponovno ocenjena zgodovinska gibanja temperatur na 73 lokacijah, raztresenih po vsem svetu. Če ocene držijo, so se od konca ledene dobe precej enakomerno izmenjevala obdobja toplejšega in hladnejšega ozračja, ki so jih večkrat prekinile nenadne, hitre otoplitve. Taka je bila tudi otoplitev na samem začetku Holocena, ko so se temperature v sorazmerno kratkem času dvignile za 17 stopinj celzija. Ledeni pokrov se je iz Evrope in Amerike umaknil na sever, podnebje pa je ostalo bolj ali manj stabilno, dokler se kakšnih pet tisoč let nazaj ni začelo ponovno ohlajanje. Segrevanje ozračja, ki smo mu priča zdaj, predstavlja eno od takih nenadnih, hitrih otoplitev, le da smo šele na začetku, saj traja šele sto let. 

Vse skupaj na prvi pogled niti ne izgleda slabo, pravijo avtorji študije, saj v zadnjem desetletju, ki velja za najtoplejše doslej, po njihovih podatkih nismo presegli najtoplejših obdobij Holocena, bomo pa to, ob sednjem trendu, vsekakor doživeli še do konca stoletja. Bolj zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da je temperatura zadnjih let višja od povprečnih temperatur treh četrtin celotnega obdobja od konca ledene dobe, ki je s seboj prinesla usodne spremembe za rastlinstvo in živalstvo, pa tudi za človeka. 

sreda, januar 09, 2013

Vročina ruši rekorde



Medtem ko so morali Avstralski meteorologi za svoje sinoptične karte izbrati novo barvo, vijoličasto, s katero bodo odslej označevali temperaturne rekorde, so njihovi Ameriški kolegi potrdili, da je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini. Letna temperatura je bila lani, v primerjavi s povprečjem 20. stoletja, višja za 3,2 stopinji. Več kot običajno je bilo tudi izjemnih vremenskih pojavov. Meteorološko leto 2012 je v ZDA zaznamoval izjemno topel začetek leta, ki se je prevesil v poletje s katastrofalno sušo, končal pa z jesenskim divjanjem številnih orkanov in tropskih neviht. 

Avstralija pa se v teh dneh sooča s peklensko vročino, ki ruši rekorde in presega vse dosedanje vročinske valove. Rekord najtoplejšega avstralskega dne iz leta 1960 je padel v ponedeljek, ko je povprečna dnevna temperatura dosegla 40,3 stopinje. Takšne dneve so v avstralski zgodovini doslej zabeležili le še dvakrat in čeprav so ob južni obali včeraj končno dočakali ohladitev, bo konec tedna spet vroč. Če je verjeti napovedim, bo v četrtek padel še en rekord: najvišja zabeležena temperatura. V osrednjem delu celine naj bi se živo srebro tokrat povzpelo na neverjetnih 52 stopinj celzija.

sobota, november 10, 2012

Škandal v uradu za podnebne spremembe


V časih, ko politika prisega na zategovanje pasu, vladni organi pa pridigajo ugašanje luči, pešačenje in nižanje temperature na termostatih, šteje vsaka malenkost. Zato si lahko kar zamislite, kako presenečeni so morali bili predstavniki Združenja davkoplačevalcev, ko so pregledovali poslovanje britanskega urada za podnebne spremembe.

Medtem ko je tamkajšnja vlada zagovarjala uvedbo posebnega davka na letalske karte, s katerim naj bi pripomogli »k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v zračnem prometu«, so se njeni uradniki z letali veselo prevažali naokrog. Samo na uradu za podnebne spremembe so v zadnjih dveh letih in pol naročili 3.500 letalskih kart in za njih zapravili poldrugi milijon funtov (1,9 milijona evrov). Najdražja, ki je davkoplačevalce veljala vrtoglavih 7.250 evrov, je bila namenjena, ironično, za polet med Londonom in Cancunom v Mehiki, kjer je potekala konferenca o podnebnih spremembah. 

Če bi prekooceanski polet še nekako lahko zagovarjali, pa so bili nakupi kart za lete med Manchestrom in Londonom, skupaj so davkoplačevalce veljale četrt milijona funtov (300.000 evrov) popoln nesmisel, saj imata obe mesti odlične železniške povezave. »Hipokrizija brez primere«, je predsednik Britanskega Združenja davkoplačevalcev komentiral ravnanje urada, medtem ko je poročilo predstavil javnosti.

četrtek, november 08, 2012

Svarilo za Ameriko


Medtem ko so Američani izbirali predsednika, ki jih bo vodil naslednja štiri leta, so se ob Atlantski obali ponovno zbirali temni oblaki. Območje New Yorka je danes prekrito s snegom, odpravo posledic razdejanja, ki ga je za seboj pustila Sandy, pa otežujeta veter in nizke temperature. Čeprav so bile podnebne spremembe med predvolilno tekmo drugorazredna tema, letošnji vremenski pojavi kažejo, kako usodno postaja segrevanje ozračja.

Ena od največjih svetovnih zavarovalnic, Munich Re, je tik preden je Sandy opustošila Zahodno obalo, objavila analizo nevarnih vremenskih pojavov, ki so v zadnjem času prizadeli Severno Ameriko. Nikjer po svetu, tako nemški zavarovalniški analitiki, ki nenehno vrednotijo vremensko škodo na planetu, število izjemnih vremenskih dogodkov ne narašča tako bliskovito, kot prav v ZDA. V zadnjih tridesetih letih so tamkajšnje naravne katastrofe terjale na tisoče življenj in povzročile za bilijon dolarjev škode, toliko, kolikor je Obamova administracija namenila za sanacijo bančnega sistema in ponovni zagon Ameriškega gospodarstva po letu 2008. 

Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušami, izjemnimi padavinami in vedno hujšimi orkani iz leta v leto terjajo večji davek. Letošnji julij, najtoplejši, odkar prek Atlantika merijo temperature, so povzročile sušo naslutenih razsežnosti, ki je prizadela dve tretjini Ameriških zveznih držav, zdesetkala živino in oklestila pridelek. Glavni ocenjevalec zavarovalniških tveganj zato v zaključku analize poudarja, da je prve posledice podnebnih sprememb že mogoče čutiti,  vedno bolj nujno pa je tudi ukrepati.
 

 

sobota, november 03, 2012

Sandy je rušila rekorde


»Od začetka smo vedeli, da bo izjemno nevarno in naša pričakovanja so se uresničila«, je tiskovno konferenco v ponedeljek začel župan New Yorka, potem ko se je narava znesla nad Mestom, ki nikoli ne spi. 

Orkan Sandy je resnično postavil vrsto rekordov. Barometri so v ponedeljek zabeležili najnižji zračni tlak kakršnekoli nevihte, ki je doslej prizadela Zahodno obalo, medtem ko je Ameriški center za orkane zdaj potrdil, da je s premerom 1.600 kilometrov postal največji viharni pojav, ki so ga kadarkoli zabeležili nad Atlantikom.

Ko je neurje doseglo New York, je tudi tam zrušilo vrsto rekordov. 9,9 m visok plimni val v ponedeljek zjutraj je postal najvišji val vode, ki je kadarkoli doslej prizadel New Yorško pristanišče. Rekord iz lanskega leta, ko je mesto prizadela Irene, je bil presežen za dobra dva metra. Voda, ki je nato zalila mesto, je poplavila sedem prog podzemne železnice, največ doslej, ohromila promet, večina javnega prometa pa zaradi poplavljenih transformatorjev in remiz še vedno ne deluje.

Potem, ko je Sandy udarila ob Zahodno obalo, je brez elektrike ostalo rekordno število ljudi, kar 8 milijonov, od njih pa nekateri še danes vztrajajo v temi in mrazu. Ne nazadnje, Sandy je postala edini vremenski pojav v zadnjih 124 letih, ki je zaustavil trgovanje na Wall Streetu za dva dni.  

ponedeljek, oktober 29, 2012

Popolni vihar nad Vzhodno obalo


Najgosteje poseljeno območje ZDA, Vzhodna obala je v pričakovanju orkanskega neurja, kakršnega po besedah meteorologov še ni bilo. Orkan Sandy, ki trenutno potuje vzdolž Atlantske obale, s sunki vetra do 150 kilometrov na uro sicer ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil tako velik, predvsem pa, če ne bi prizadel najvplivnejšega dela ZDA.

Ko bo, predvidoma jutri, dosegel kopno, sicer ne bo sprostil tolikšne moči, kot razvpita Katrina, ki je pred sedmimi leti potopila New Orleans, a Sandy bo zaradi svojega obsega menda veliko nevarnejši. Po ocenah meteorologov bo zajel območje v polmeru 835 kilometrov, na katerem prebiva 50 milijonov ljudi. Vetrovi, plima, valovi in druge nevšečnosti bodo prizadele celoten obalni pas, vključno z New Yorkom in prestolnico Washington. V New Yorku že od včeraj poteka evakuacija, saj skušajo iz tistih delov mesta, ki jih lahko prizadene plimni val, izseliti prebivalce. Vodna gladina naj bi se dvignila za več kot tri metre, zato je obstala podzemna železnica, zaprli so šole in odpovedali prireditve na Broadwayu, prekinjeno je celo trgovanje na Wall Streetu.

Da so razmere še bolj zapletene, bo kmalu poskrbel še hladen zrak, ki se orkanu bliža z zahoda in napoveduje nastanek »hibrida«, kakršen je Vzhodno obalo v preteklosti že prizadel in so ga upodobili v filmu Perfect Storm. Pas hladnega zraka, ki se širi s severnega pola, bo namreč v torek objel tropski orkan, to bo povzročilo dodatne padavine, ponekod pa lahko natrese celo do meter snega. Kako resne so razmere, verjetno najbolj očitno kažejo besede guvernerja New Jerseyja, ki je včeraj prebivalce pozval: "Ne bodite neumni, zbežite in pojdite v višje kraje, na varno!"