Evropejci rastejo

Že dolgo je znano, da človeška postava odraža življenske razmere in splošno zdravstveno stanje prebivalstva. Raziskovalci Univerze v Oxfordu zato niso bili nič kaj presenečeni, ko so ugotovili, da smo v zadnjih stotih letih v povprečju zrasli za 11 cm, s 167 cm, kolikor je meril moški devetnajstega stoletja, do 178 cm Evropejca v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podatke o povprečni višini so pridobili iz petnajstih evropskih držav, moško populacijo pa so izbrali, saj se je, po besedah raziskovalcev, »do historičnih ženskih mer veliko težje dokopati.« 

Med posameznimi državami so po rasti najbolj izstopale države z juga, recimo Španci, ki so pridobili kar 12 cm, najmanj pa so napredek medicine in boljši življenski pogoji v zadnjem stoletju koristili Skandinavcem. Raziskava o povprečni višini Evropejcev pa vendarle ni minila povsem brez presenečenja. Najhitrejšo rast so namreč zabeležili v času med prvo in drugo svtovno vojno, ko je svet pestila velika gospodarska kriza in povojno pomanjkanje. Raziskovalci zdaj hitro rast v tem obdobju pripisujejo predvsem trendu manjšanja družin, saj je znano, da družine z manj otroci dosegajo večjo povprečno rast, obenem pa ni naključje, da je bilo to tudi obdobje uvedbe javnega zdravstva in razmaha sodobne farmacije.