Julijski dogovor o reševanju bankrotirane Grčije očitno postaja zgodovina. Ob vsej retoriki evrokratov so številke po prvih devetih mesecih neusmiljene. Grški varčevalni proračun, ki naj bi po načrtih EU in IMF letos zabeležil primanjkljaj v višini 7,6% GDP kaže precej drugačne rezultate, kar 8,5% primanjkljaj. Kdo bo ob popolni nezmožnosti Grčije, da bi se zadolžila na mednarodnih finančnih trgih pokril nepredvideni primanjkljaj, ostaja nejasno.
Čeprav bo julija obljubljena pomoč verjetno Grkom vendarle izplačana in bo ponovno polnila zevajočo praznino francoskih, nemških in drugih bank, ki sedijo na grških brez vrednostnih papirjih, pa ostaja najbolj zaskrbljujoč drug podatek. Ocena letošnjega zmanjšanja grške gospodarske aktivnosti se trenutno vrti pri minus 5,5%. Tolikšen upad, ob naraščajočih kreditih obeta, da so bile napovedi, da se bo grški upad gospodarstva pričel zaustavljati, prihodnje leto naj bi dosegel le še minus 2%, nato pa naj bi se krivulja obrnila navzgor, preveč optimistične.
Da grška vlada teče maraton s pojemajočo sapo, dokazujejo tudi neuresničene obljube o odpuščanju javnih uslužbencev. Potem, ko so oblasti IMF in EU še julija obljubljale krčenje javnega sektorja za 20.000 uslužbencev, se je nato izkazalo, da grški zakoni tega ne dopuščajo. V zameno je vlada zdaj napovedala, da bo 30.000 uslužbencev, katerih starost presega 60 let in so pred upokojitvijo, poslala na čakanje. Verjetno pozabljajo, da jim bodo nato morali zagotoviti tudi pokojnine. Vprašanje je, kdo bo prvi ob sapo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar