Leta 2007 so Združeni narodi v poročilu Trajnostna bioenergija: Okvir odločanja napovedovali, da je opuščanje fosilnih goriv v teku in da utegnejo "v naslednjih petnajstih ali dvajsetih letih biogoriva zagotoviti četrtino potrebne energije." Ne bi se mogli bolj motiti.
Slabi dve leti po "okviru odločanja", ki naj bi biogorivom, predvsem z davkoplačevalskim denarjem, na široko odprlo vrata, v javnost pritekajo informacije o njihovi pravi naravi. Svarilom aktivistov o uničevanju tropskega gozda zaradi širjenja plantažnih površin, o posledicah ameriškega programa predelave koruze v bioetanol in o finančnih malverzacijah ter zapravljanju davkoplačevalskega denarja, so se v zadnjem letu pridružili tudi znanstveniki. Letošnje raziskave so dokončno ovrgle trditev kmetijskega lobija, da je z biogorivi iz kmetijskih pridelkov mogoče zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Izpopolnjeni modeli namreč kažejo, da bi se izpusti ob večjem obsegu kmetijske pridelave kvečjemu povečali.
Vse bolj jasno zato postaja, da je predelava kmetijskih pridelkov v gorivo zašla v slepo ulico. K temu v svojem letošnjem poročilu: K trajnostni proizvodnji in uporabi resursov: Ocenjevanje Biogoriv pritrjujejo tudi Združeni narodi. Zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida s predelavo kmetijskih pridelkov v biogoriva je po zadnjih ugotovitvah mogoče zanesljivo doseči le pri bioetanolu iz sladkornega trsa. Predelava koruze v gorivo se s stališča podnebnih sprememb navadno ne splača, najslabše pa jo je po mnenju Združenih narodov odnesla predelava palmovega olja. Ta zaradi priprave zemljišč povzroča precej večje izpuste toplogrednih plinov, kot so domnevali doslej in kot jih prihrani izdelani biodiesel.
O možnostih za trajnostno proizvodnjo biogoriv bi morali zdaj ponovno razmisliti tudi v Sloveniji, če nočemo, da v Lendavski rafineriji zraste nova Mura, tokrat z davkoplačevalskim denarjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar