Manjkajoči toplogredni plin

Ko so pripravljali tehnične priloge h Kyotskemu protokolu, se avtorjem besedila še sanjalo ni, da bodo v svoji vnemi spregledali enega od najbolj nevarnih toplogrednih mehanizmov in razpravo o podnebnih spremembah usmerili v napačne vode. Po dobrem desetletju raziskav, ki so sledile neuresničenemu protokolu, se politiki še zmeraj prepirajo o tem, za koliko naj države zmanjšajo svoje izpuste ogljikovega dioksida. Glavni razlog za segrevanje ozračja v očeh javnosti in večine podnebnih strokovnjakov so še zmeraj fosilna goriva.

Resnica, kot jo vidi Peter Vitousek, je precej drugačna. Tri leta pred sprejemom Kyotskega protokola je ta raziskovalec s Stanforda začel opozarjati na pomen dušikovih spojin za segrevanje ozračja. Večina podnebnih strokovnjakov, ki se je takrat osredotočala na ogljikov ciklus, ga je povsem preglasila. Šele v zadnjem času, ko je postalo aktualno vprašanje, ali lahko z biogorivi ustavimo podnebne spremembe, so v ospredju zanimanja njegova opozorila.

V svojem klasičnem delu je izpostavil celoten dušikov ciklus, ki ga z ogljikovim veže nesrečno naključje: oba posegata v korenine sedanjih tehnologij. Problem ogljikovega ciklusa je uporaba fosilnih goriv v energetiki in prometu, problem dušikovega ciklusa pa uporaba gnojil v kmetijstvu. Daleč največ dušika pride v okolje namreč z gnojenjem, pri čemer je stopnja njegove učinkovitosti neverjetno slaba. Raziskave kažejo, da le okrog 6 odstotkov dušika, ki se uporabi v govedoreji, konča v mesu (pri svinjini znaša ta odstotek 12, pri perutnini 25, mleko, jajca in žitarice pa dosegajo najboljši izkoristek - 35 odstotkov). Preostanek dušika se pospešeno odlaga v morjih in kopiči v ozračju, s katastrofalnimi posledicami za biološko ravnotežje.

Dušik ne povzroča le kmetijskega onesnaženja, saj se v okolje sprošča tudi pri gorenju ogljikovodikov, najpogosteje v obliki dušikovih oksidov. To pa še ni vse. V strokovni literaturi so ga poimenovali "manjkajoči toplogredni plin". Gre za dušikov trifluorid, ki nastaja ob proizvodnji polprevodnikov in tekočih kristalov. Plin, ki ga uporabljajo pri izdelavi električnih naprav, je kar 17.000 krat bolj škodljiv od ogljikovega dioksida. Med šestimi toplogrednimi plini Kyotskega protokola ga ne bomo našli, čeprav naj bi po nekaterih ocenah k segrevanju ozračja prispeval več, kot termoelektrarne na premog. Je Mednarodni odbor za podnebne spremembe res opravil svoje delo?