Kakšna bo letina?

Pred leti so si vprašanje, kakšna bo letina, zastavljali predvsem kmetovalci. Hrane je bilo na pretek in cene so bile temu primerno nizke. Lakota je bila posledica napak v distribuciji tržnih viškov ali vojaških spopadov. Zdaj so tržni pritiski in izjemni vremenski pojavi razmerja postavili na glavo. Svetovne zaloge žitaric so na najnižji ravni doslej, svet je bolj ali manj odvisen od sprotnega pridelka, nova letina pa bo komaj zadoščala za vse večjo porabo.

Znanstveniki so od srede osemdesetih let svarili pred vplivom podnebnih sprememb na pridelavo hrane. Vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju se je od začetka industrijske revolucije povečala za 40% in čeprav je to doslej povzročilo navidez nepomemben dvig temperature, IPCC ocenjuje, da bo v tem desetletju zrasla za 0,1 do 0,2 celzijeve stopinje, so dosedanje spremembe podnebja že načele kmetijske trge. Če k pogostejšim sušam in poplavam prištejemo dražjo nafto, ki v sodobnem kmetijstvu predstavlja osnovni vir energije, pa tudi surovino za izdelavo sintetičnih gnojil in zaščitnih sredstev, je mogoče brez tveganja napovedati, da se bo 850 milijonom lačnih zemljanov letos pridružila še množica ljudi, ki si hrane zaradi višjih cen preprosto ne bo več mogla privoščiti.

Čeprav so bile prve napovedi letošnje letine obetavne, pridelek žitaric naj bi lanskega presegel za 8%, predvsem na račun povečanja površin, pa vreme tudi letos klesti pridelek. Obilne padavine s poplavami v žitnem pasu ZDA, v Indiani, Iowi, Illinoisu, Wisconsinu in Minnesoti so zmanjšale ameriški pridelek, kar bo vplivalo tudi na svetovni trg. Ameriški kmetje so med najpomembnejšimi pridelovalci žitaric, saj so ob dobri letini zagotavljali več kot polovico koruze, tretjino soje in četrtino žita, ki je predmet trgovanja na svetovnih borzah. Slabo kaže tudi avstralskim pridelovalcem, ki jih že tretje leto pesti suša. Pomanjkanje padavin ogroža pridelek tudi v Argentini, zato prvi ekonomist ameriškega kmetijstva opozarja: "Če bo tudi letošnja letina slaba, bo divje."