Voditelji evropskih držav, ki so se zbrali na spomladanskem zasedanju v Bruslju, bodo danes razpravljali tudi o varnostnem dokumentu, ki nosi podpis Javierja Solane, visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko EU.
Besedilo, ki obravnava varnostne vidike podnebnih sprememb, ne skopari s svarili in mračnimi napovedmi. Poudarja predvsem nevarnost novih migracijskih tokov na južni meji Unije. "Migracijski pritiski na evropske meje, politična nestabilnost in konflikti se lahko v prihodnosti povečajo", navajajo avtorji in v nadaljevanju povzemajo oceno, po kateri bo segrevanje ozračja za dve stopinji v Afriki privedlo do izgube treh četrtin obdelovalnih površin.
Podnebne spremembe bodo po prepričanju Solane privedle do resnega pomanjkanja hrane, kar bo v naslednjem desetletju spodbudilo spopade za ozemlje in vodne vire. Poročilo povzema tudi opozorilo Združenih narodov, po katerem bo "do leta 2020 na svetu že več milijonov podnebnih emigrantov."
V luči Solaninega poročila je predlog za dvajset odstotno zmanjšanje Evropskih emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki ga imajo evropski voditelji na mizi, veliko premalo. Žal česa bolj prelomnega od Janše in Podobnika ni mogoče pričakovati.
2 komentarja:
Seveda je 20% premalo. Ampak za to seveda ne gre kriviti Janše ali Podobnika. EU je v tem boju proti podnebnim spremembam zaenkrat pač daleč pred vsemi. Tako daleč, da brez ostalih dlje prvič nima smisla iti (njen vpliv na globalne izpuste je premajhen) in drugič - več si ne more privoščiti, če na globalnem trgu ne želi postati nekonkurenčna. Znano je namreč, da zmanjšanje toplogrednih izpustov ni zastonj. In stroški se lahko prevalijo le na gospodarstvo. Ki pa ob previsokih stroških pač ne bo konkurenčno - v primerjavi s tistim, ki teh okoljskih stroškov nima. Ker jih pač ne plačuje. Že danes ni skrivnost, da se zaradi nižjih okoljskih zahtev in standardov energetsko intenzivna industrija seli na Vzhod. To pa, gledano na cel planet, nima smisla, saj je segrevanje ozračja globalen proces.
Če oz. ko se bodo tudi drugje po svetu (predvsem ZDA, Avstralija, Kitajska in Indija) odločili za podobno politiko - plačevanje škode okolju - bo šele možno in smiselno večje zmanjšanje izpustov. Ampak večina si še sploh ne predstavlja, kaj to pomeni... - počasi bo spet zaživali nizkoogljično gospodarstvo. Les bomo uporabljali za gradnjo in ne za kurjenje, itd...
Jasno je, da sta Janša in Podobnik na mednarodni sceni politična lahkokategornika. Spomnimo samo na Drnovškov poskus reševanja krize v Darfurju in odziva oziroma neodziva velikih. To je vse res, čeprav je res tudi, da lahko majhne države včasih inicirajo zanimive pobude, seveda z lastnim zgledom. Ob robu zasedanja IPCC na Baliju so vse tiskovne agencije poročale o ukrepih Irske vlade za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Glede argumenta konkurenčnosti pa imam drugačno mnenje: najmočnejše države so svojo superiornost zgradile na paradigmi ogljikove ekonomije: ene kot tehnološke velesile, druge kot izvoznice nafte. Vse je bilo lepo in prav, dokler se niso pojavile podnebne spremembe. In zdaj naj bi, v skrbi za enake konkurenčne pogoje, torej v imenu pravičnosti, vsi plačevali isto ceno. Tukaj se račun ne izide, vsaj ne v smislu tako opevanega načela, da plača tisti, ki onesnažuje.
Objavite komentar