Mangrove, poplavni gozdovi, ki tropske obale ščitijo pred erozijo in viharji, izginjajo pred našimi očmi: njihova površina se je v zadnjega četrt stoletja skrčila kar za 20%. Kot zatrjujejo avtorji poročila The world’s mangroves 1980-2005, ki ga je konec januarja izdal FAO, gre za najhitrejšo obliko deforestacije doslej.
Mangrove niso pomembne samo kot izjemen obalni habitat, kjer živijo ogrožene živalske vrste, od krokodilov in kač, do tigrov in delfinov. Tropski poplavni gozd predstavlja tudi naravno zaščito pred vdorom slane vode na priobalna področja, ki so navadno namenjena kmetijstvu. Zasolitev teh površin bi lahko imela resne posledice za vrsto gosto poseljenih območij. Polovica ohranjenih mangrov raste na obalah Indonezije, Avstralije, Brazilije, Nigerije in Mehike, zato so te države za deforestacijo tudi najbolj občutljive.
Poročilo med poglavitnimi razlogi za izginjanje mangrov našteva onesnaženje obalnih voda, uvajanje marikultur, predvsem intenzivno gojenje rakcev in rib ter turizem, res pa je, da jih v zadnjem času ogrožajo tudi naravni dejavniki, predvsem pogostejši tropski viharji.
Mangrove niso pomembne samo kot izjemen obalni habitat, kjer živijo ogrožene živalske vrste, od krokodilov in kač, do tigrov in delfinov. Tropski poplavni gozd predstavlja tudi naravno zaščito pred vdorom slane vode na priobalna področja, ki so navadno namenjena kmetijstvu. Zasolitev teh površin bi lahko imela resne posledice za vrsto gosto poseljenih območij. Polovica ohranjenih mangrov raste na obalah Indonezije, Avstralije, Brazilije, Nigerije in Mehike, zato so te države za deforestacijo tudi najbolj občutljive.
Poročilo med poglavitnimi razlogi za izginjanje mangrov našteva onesnaženje obalnih voda, uvajanje marikultur, predvsem intenzivno gojenje rakcev in rib ter turizem, res pa je, da jih v zadnjem času ogrožajo tudi naravni dejavniki, predvsem pogostejši tropski viharji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar