Komarji in čikungunija

Epidemiologi že dlje časa opozarjajo na sinergijo med podnebnimi spremembami in globalizacijo. Mednarodna trgovina omogoča vnos tropskih vrst, ki zaradi segrevanja ozračja zaživijo v novem okolju in s seboj prinesejo tropske bolezni. Kot kaže, so se napovedi pričele uresničevati. Italijanske zdravstvene oblasti so potrdile, da se je avgusta ob Jadranski obali, med Ravenno in Riminijem pojavila vročica čikungunija.

Tropsko bolezen čikungunijo, ki sicer izvira z otočij v Indijskem oceanu, naj bi prenašal tigrasti komar Aedes albopictus. Gre za znano invazivno vrsto in prenašalca nevarnih bolezni, naprimer vročice dengue ali rumene mrzlice. Tigrasti komarji so se v zadnjih desetletjih iz Jugovzhodne Azije razširili domala po vsem svetu. Ko so se v osemdesetih letih prvič pojavili v Albaniji, so bili vsi prepričani, da gre za začasen pojav in da zime ne bodo preživeli. Zgodilo se je nepričakovano: v nekaj letih so se tigrasti komarji razširili do Francije in Španije, zaradi toplih zim pa zdaj uspešno prodirajo tudi na sever. Britanski etimologi so prepričani, da je njihova poselitev Zahodne Evrope le še vprašanje časa.

Tigrasti komarji so že več kot desetletje prisotni tudi v Sloveniji, kjer so zaenkrat omejeni na obalni pas. Resničnega zdravstvenega tveganja ne poznamo in ga, glede na razmere na zdravstvenem ministrstvu tudi še nekaj časa ne bomo. Po pojavu čikungunije na drugi strani Jadrana lahko sklepamo, da je precej večje, kot smo mislili doslej. Vprašanje je, kako smiselna je v tej luči investicija Ministrstva za okolje in Evropske komisije, ki v Koprskem zaledju urejata močvirje, primarni habitat tigrastega komarja.