Tržna zabloda

Ko je britanski ekonomist Nicolas Stern lani za finančno ministrstvo pripravil poročilo o ekonomskih razsežnostih podnebnih sprememb, je segrevanje ozračja označil za »posledico največje tržne zablode (market failure) vseh časov«. Nekdanji podpredsednik Svetovne banke je v svojem poročilu posebej poudaril, da bi morali za stabilizacijo podnebja takoj nameniti okrog odstotek globalnega bruto proizvoda, sicer bodo gospodarske posledice segrevanja ozračja kmalu postale neobvladljive.

Stern je včeraj, pred pričetkom svetovnega vrha o podnebnih spremembah, ki bo prihodnji teden potekalo na Baliju, objavil šest ključnih točk, ki bi jih svetovni voditelji morali dogovoriti, da bi se izognili krizi svetovnega gospodarstva zaradi segrevanja ozračja . Na vrhu Sternovega seznama je zaveza bogatih držav, med katere sodi tudi Slovenija, za 80% zmanjšanje emisij do leta 2050. Takšno samoomejitev, ki je bistveno strožja od Kyotske obljube, naj bi razvite države dosegle neposredno, ali pa s trgovanjem emisij, v katerega bi bile vključene revnejše države. Da bi novi sporazum v celoti zaživel, je po Sternovem mnenju potrebno reformirati nikoli uresničeni razvojni mehanizem iz Kyota, ki je revnim državam omogočal prodajo njihovih emisijskih deležev, ni pa določal kazni v primeru nespoštovanja dogovorov. Stern zagovarja tudi ustanovitev posebnega mednarodnega programa za ohranitev gozdov. Po njegovih ocenah bi lahko s programom, ki bi učinkovito preprečeval deforestacijo in bi zahteval pičlih 10 milijard evrov, globalne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za petino. V zadnji točki Stern stavi na tehnologijo. Po njegovem prepričanju je obetavna predvsem tehnologija odstranjevanja ogljikovega dioksida (sequestration) pri izgorevanju premoga in druge metode za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja, ki pa so še v razvojni fazi in bi si zaslužile več pozornosti, pa tudi investicij.

Ekonomski okvir za sporazum iz Balija je zdaj očitno pripravljen, odločitev pa je, kot tolikokrat prej, na strani visoke politike.