Medtem ko nas Ministrstvo za kmetijstvo spodbuja k večji porabi mesa, nas vse več raziskav opozarja, da je z našimi prehranskimi navadami nekaj hudo narobe. Ne gre zgolj za epidemijo debelosti in naraščanje pogostnosti rakavih obolenj, opuščanje pretežno vegetarijanske diete resno načenja svetovno podnebje. Po podatkih FAO je prireja mesa danes odgovorna že za 18 odstotkov toplogrednih plinov, več kot jih v ozračje sproščajo vsa prometna sredstva skupaj. Na vsakega zemljana trenutno gojijo po eno kokoš in polovico krave, ovce ali prašiča, to pa pomeni, da živinoreja že dolgo ni več trajnostna dejavnost. Pašnih površin za tako velik obseg prireje je premalo in čedalje večji delež živali krmijo s krmili, za kar so potrebne vedno večje količine žitaric, vode in pesticidov. Še bolj zaskrbljujoče je, da poraba mesa in mleka narašča hitreje, kot se povečuje prebivalstvo. Evropa je za povečanje porabe mesa s 56kg na 89kg na prebivalca potrebovala štiri desetletja, Kitajska pa je za skok s 4kg na 54kg potrebovala polovico manj časa. Ob upoštevanju, da ima Kitajska 22% svetovnega prebivalstva, pomanjkanje žitaric na svetovnem trgu ni več tako presenetljivo.
Nedavna študija Food Climate Research Network z Univerze Surrey je pokazala, da lahko posameznik že samo z zmerno porabo mesa na leto prihrani eno do dve toni ogljikovega dioksida, to pa je približno toliko, kolikor ga sprosti v ozračje povprečni avto na 10.000 km. Na razvitem svetu je zato zdaj naloga, da porabo mesa omeji, k temu pa bi lahko svoje prispevalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar