Letos mineva dvanajst let, odkar je gladina Rena v nekaj urah narasla za dobrih petnajst metrov: četrt milijona prebivalcev Nizozemske je bilo evakuiranih iz poplavnih območij, normalno življenje je bilo prekinjeno za več mesecev, škodo so šteli v milijardah. Ko je Odra na severovzhodu Evrope kmalu zatem prekrila velik del Poljske, Češke in vzhoda Nemčije, so pričeli govoriti o »tisočletni vodi«.
Oktobra 2000 so “tisočletne vode” ohromile Anglijo. Po podatkih meteorološke službe so bile poplave na otoku posledica najbolj deževne jeseni v zgodovini Anglije, kjer metodično spremljajo vreme že več kot tristo let. Poplave so se letos poleti vrnile, že po nekajdnevnem deževju je skoraj zalilo Oxford.
Benjamin Santer iz Lawrence Livermore Programa za podnebno modeliranje in primerjave opozarja: »Ko segrejete planet, povečate sposobnost atmosfere, da zadržuje vlago.« Njegovi podatki kažejo, da vsebnost vlage v ozračju nenehno narašča; od leta 1988 se je povečala za približno kilogram na kubični meter. To seveda pomeni, da je razporeditev in intezivnost padavin zdaj drugačna in da se pojavi »tisočletne vode« lahko ponavljajo pogosteje. Tega bi se morali zavedati predvsem načrtovalci novih objektov. Večina jih je namreč zgrajenih ob predpostavki, da zdržijo višino vode, ki se pojavi na dvajset, trideset, petdeset let. Le skrajno občutljive naprave so bile doslej zaščitene pred stoletno vodo… Čas je za nova pravila, pravila podnebnih sprememb.
Ni komentarjev:
Objavite komentar