Fukušima, dve leti pozneje

Po dveh letih, odkar je Japonsko prizadel katastrofalni potres, je Fukušima za mnoge pozabljena. A ne za tiste, ki so nekoč živeli v bližini elektrarne, pa se zaradi sevanja ne morejo vrniti na svoje domove. Mesto Namie so morali prebivalci v naglici zapustiti 11. marca 2011 in odtlej sameva. 

Da bi vsaj malo pomagali 21.000 razseljencem, so prejšnji mesec ulice prekrižarili googlovi avtomobili in posneli, kaj se je medtem, ko v njem ni prebivalcev, z mestom zgodilo. Namie tako, skupaj s Černobilskim Propjatom, ostaja nemo opozorilo, v kaj se lahko spremenijo obljube o popolnoma varni tehnologiji.

Na olje iz cvrtnikov čez Atlantik

Če boste v naslednjih šestih mesecih iz New Yorka potovali na Nizozemsko, se kaj lahko zgodi, da bo motorje vašega letala poganjalo uporabljeno olje iz cvrtnikov Luisianskih restavracij. Nizozemska letalska družba KLM je objavila, da bodo njena letala v naslednjih šestih mesecih, pri preletih čez Atlantik uporabljala mešanico treh četrtin kerozina in četrtine recikliranega rastlinskega olja.

Olje, ki ga bodo dodajali letalskemu gorivu, bo izviralo iz ameriškega juga, bolj znanega po ocvrtih morskih specialitetah. Potem, ko bodo v njem pripravili rakce, ribe in druge poslastice kreolske kuhinje, ga bodo očistili v rafineriji blizu Baton Rouga, nato pa dostavili na New Yorško letališče.

Prečiščeno olje iz cvrtnikov restavracij postaja vse bolj zanimivo v zračnem prometu, saj predstavlja učinkovit dodatek letalskemu gorivu. V bližnji prihodnosti pri letenju ni mogoče pričakovati velikega tehničnega napredka, poleg tega pa je reciklirano rastlinsko olje, v primerjavi s kerozinom tudi veliko cenejše. Upamo lahko le, da se z letališč v prihodnje ne bo širil vonj po ocvrtih poslasticah.

Nove tehnologije kopičijo odpadke

Ko so pred leti opustili analogni televizijski signal, so nam obljubili boljši prenos, vse kar smo dobili, pa so višji računi in kupi odpadkov. Z uvedbo digitalne televizije, ki je kot po naključju sovpadla s tehnologijo tankih zaslonov, so aparati s katodno cevjo postali odveč. Milijonom zapuščenih sprejemnikov se zdaj vsako leto pridruži tudi več drugih elektronskih naprav z vedno krajšo življenjsko dobo. Vse kaže, da celo sistem odstranjevanja odsluženih električnih naprav ni več kos naraščujočim potrebam. 

Po ocenah reciklažne industrije so se količine elektronskega odpada v zadnjih petih letih podvojile, medtem ko povpraševanje po recikliranem materialu zaradi krize, pa tudi tehnoloških sprememb, hitro upadajo. Najbolj očiten je primer reciklaže starih televizijskih aparatov. Pred tehnologijo tankih zaslonov so iz ekrana lahko odstranili katodno cev, ki vsebuje tudi do 3,5 kg svinca, jo pretopili, svinčeno steklo pa ponovno uporabili pri izdelavi novih aparatov. Pred desetletjem so na ta način predelovali odslužene televizorje v 25 tovarnah po vsem svetu, danes pa obratujeta le še dve, obe v tehnološko zaostali Indiji. 

Razlog je predvsem cena. Ko je bil povratni krog katodnih cevi vzpostavljen, je znašala cena za tono svinčenega stekla 200 USD (155 EUR), danes pa morajo imetniki isti znesek plačati le za to, da se nevarnega stekla znebijo. Reciklažna industrija opozarja pred steklenim tsunamijem, medtem pa se v skladiščih z elektronskimi odpadki že kopičijo nove težave. Tanki zasloni, ki so zdaj v masovni uporabi, vsebujejo še veliko bolj nevarno težko kovino, živo srebro, količine izrabljenih naprav pa iz leta v leto naraščajo. 

Napredek se seli na jug

Medtem ko se razvite države soočajo z gospodarsko in politično krizo, se tretji svet razvija, kot še nikoli doslej. Če so napovedi v včeraj objavljenemu poročilu razvojnega programa OZN pravilne, je le še vprašanje časa, kdaj bodo nekoč revne države iz Azije in Latinske Amerike prevzele pobudo. Že do konca tega desetletja bodo gospodarstva Brazilije, Kitajske in Indije prehitele skupino najbolj razvitih držav, ki vključuje ZDA, Nemčijo, Britanijo, Francijo, Italijo in Kanado.

Z gospodarskimi spremembami prihajajo tudi socialni premiki neverjetnih razsežnosti. Leta 1990 je velika večina ljudi, ki zaslužijo med 10 in 100 USD na dan (7 do 77 EUR) in ki jih v študiji OZN obravnavajo kot “srednji sloj”, živela v Evropi in Severni Ameriki. V naslednjih sedmih letih jih bo polovica že prebivala v Aziji, do 2030 pa se bodo razmerja tako obrnila, da bo med petimi milijardami ljudi iz srednjega sloja le še 20% živelo v Evropi in Ameriki.

Da se bogastvo vse bolj kopiči na jugu, kaže tudi ocena, po kateri bo leta 2025 od milijarde gospodinjstev, katerih zaslužek bo višji od 20.000 USD na leto (14.000 EUR), tri petine živelo v danes nerazvitih državah, kot so naprimer Tunizija, Turčija, Čile ali Brazilija. Postarana Evropa se bo takrat že poslavljala s svetovnega odra.

Sladkobni imperij vrača udarec

Danes bi morala v New Yorku stopiti v veljavo omejitev prodaje sladkanih pijač, a se je ponovno zapletlo. Nek sodnik New Yorškega Vrhovnega sodišča je z včerajšnjo sodbo, v kateri je zapisal, da je mestni odlok nezkonit, češ da gre za “samovoljno in muhasto odločitev”, uveljavitev omejitve preprečil. 

Predlog župana Bloomberga, da v velikem jabolku prodajo sladkanih pijač v restavracijah, na uličnih stojnicah in v preddverjih kinodvoran, trgovine so iz omejitve izvzete, saj njihovo poslovanje urejajo zvezni predpisi in ne mestne oblasti, je že ob napovedi naletel na ostre kritike sladkobnega lobija. A odlok, ki ga je z veliko večino potrdil mestni svet in ki predvideva prodajo tovrstnih pijač zgolj v posodah, manjših od pol litra, je vendarle naletel na odobravanje New Yorčanov, ki so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi epidemije debelosti v državi. 

Bloomberg, ki je s popolno omejitvijo kajenja na javnih mestih in prepovedjo prodaje hrane s prehodnimi maščobami v mestnih restavracijah že posegel v “nedotakljive pravice meščanov”, je prepričan, da mu bo s pritožbo na Ameriško vrhovno sodišče tudi tokrat uspelo. Nasprotniki mu napovedujejo drugačen razplet in poudarjajo, da je bilo zdravstveno tveganje pri kajenju in prehodnih maščobah lažje dokazljivo ter dodajajo, da je med uživalci sladkanih pijač večina povsem zdravih ljudi. 

Še bolj vroče bo, in to kmalu

Skeptikom, ki verjamejo v zarotniško ozadje podnebnih sprememb, so klimatologi postregli z novo kostjo. Skupina znanstvenikov je pripravila nov, najbolj temeljit pregled temperaturnih razmer v zadnjih 11.300 letih. Gre za Holocen, zadnje geološko obdobje, ki traja od konca ledene dobe in v katerem se je homo sapiens razširil po svetu in ga začel tudi dejavno spreminjati. 

V novi študiji, ki bo objavljena v jutrišnji izdaji revije Nature, je ovrednotenih osem pokazateljev temperaturnih razmer, od peloda in sedimentov, do ostankov morskih organizmov. Na njihovi podlagi so ponovno ocenjena zgodovinska gibanja temperatur na 73 lokacijah, raztresenih po vsem svetu. Če ocene držijo, so se od konca ledene dobe precej enakomerno izmenjevala obdobja toplejšega in hladnejšega ozračja, ki so jih večkrat prekinile nenadne, hitre otoplitve. Taka je bila tudi otoplitev na samem začetku Holocena, ko so se temperature v sorazmerno kratkem času dvignile za 17 stopinj celzija. Ledeni pokrov se je iz Evrope in Amerike umaknil na sever, podnebje pa je ostalo bolj ali manj stabilno, dokler se kakšnih pet tisoč let nazaj ni začelo ponovno ohlajanje. Segrevanje ozračja, ki smo mu priča zdaj, predstavlja eno od takih nenadnih, hitrih otoplitev, le da smo šele na začetku, saj traja šele sto let. 

Vse skupaj na prvi pogled niti ne izgleda slabo, pravijo avtorji študije, saj v zadnjem desetletju, ki velja za najtoplejše doslej, po njihovih podatkih nismo presegli najtoplejših obdobij Holocena, bomo pa to, ob sednjem trendu, vsekakor doživeli še do konca stoletja. Bolj zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da je temperatura zadnjih let višja od povprečnih temperatur treh četrtin celotnega obdobja od konca ledene dobe, ki je s seboj prinesla usodne spremembe za rastlinstvo in živalstvo, pa tudi za človeka. 

Komet na ogled

Bi radi opazovali komet? Tri nemške letalske družbe radovednežem zdaj ponujajo ogled kometa z oznako Pan-STARRS. Ko bo sredi tega meseca preletel naše osončje in se najbolj približal Zemlji, bo od nje sicer še vedno oddaljen 100 milijonov kilometrov, kljub temu pa organizatorji obljubljajo enkratno doživetje.

 

Letalo, ki se bo 16 marca povzpelo na višino 11.000 metrov, bo zaradi redkejšega in čistejšega ozračja omogočilo enkraten pogled na ta redek nebesni pojav. Če pa se vam ne bo uspelo vkrcati na krov Boeinga 737-700, ki se bo podal na lov za STARRSom, vam še zmeraj ostane drugi komet, ISON. Ko se bo konec novembra pojavil na nebu, bo s svojim sijem prekosil vse dosedanje. Po napovedih astronomov bi se utegnil pomeriti celo z odsevom meseca.

Skupni povzročitelj duševnih bolezni

O čemer je psihiatrija že dlje časa ugibala, so zdaj potrdili ameriški znanstveniki. Pet najbolj razširjenih duševnih bolezni: shizofrenija, bipolarne motnje, avtizem, depresija in hiperaktivnost, ima izvor v genetiki in vse so tesno povezane med seboj.

Študija 60.000 pacientov z vsega sveta je največja genetska analiza mentalnih bolezni doslej. Raziskovalci, ki so pri obolelih za različnimi duševnimi boleznimi iskali skupne genetske napake, predvsem podvajanja genov, so zdaj potrdili, da lahko ista okvara kromosomov privede do razvoja različnih obolenj. Že doslej je bilo znano, da lahko enojajčni dvojčki z genetskimi napakami trpijo za različnimi boleznimi, en demino zboli za shizofrenijo, drugi zapade depresiji, a raziskovalci so bili vendarle presenečni, kako enake okvare genoma lahko izzovejo na videz povsem različne psihične motnje.

Ugotovitve niso pomembne samo za diagnostiko duševnih obolenj, ki je v primeru mnogih bolezni še v povojih, pač pa bodo odprle tudi nove možnosti za kemično terapijo duševnih bolezni.

Napad na Ural

Prvo razburjenje zaradi padca neznanega predmeta na območju Urala počasi pojenja. Kljub vnetemu iskanju, ruska agencija je poročala, da je policiji uspelo zbrati več manjših kosov črne kamnine, materialnih ostankov petkovega dogodka ni odkril še nihče. Z izjemo interneta, na katerem kar mrgoli predstavnikov tamkajšnjega prebivalstva, ki ponujajo predmete iz vesolja. Ena od razlag pravi, da so deli meteorita, ki je v verjetno eksplodiral 100 kilometrov zahodno od Čeljabinska, zgoreli v amosferi, druga pa, da se lahko skrivajo tudi na dnu Čebarkulskega jezera. 

Ne glede na pomanjkanje ostankov so si strokovnjaki edini, da je za eksplozijo nad sorazmerno gosto naseljenim območjem Urala najverjetneje kriv meteorit ali manjši asteroid in dodajajo, da je celoten dogodek spremljala vrsta srečnih okoliščin. Na tamkajšnjem industrijskem območju, ki je nekoč predstavljalo hrbtenico Sovjetske oboroževalne industrije, so namreč precej gosto posejane jedrske naprave in kemične tovarne, tako da bi ob padcu lahko prišlo tudi do ekološke katastrofe večjih razsežnosti. Tako pa, če odštejemo razburjenje, razbito steklo in stotine ranjenih, večje škode ni bilo. 

Vsekakor bo petkov dogodek še odmeval po svetu, saj se je izkazalo, da zemlje pred nevarnimi objekti iz vesolja ne zmorejo ubraniti ne Rusi, ne Američani, ne nobena druga država z vesoljskim programom. Razprava o opozorilnem sistemu, ki bi temeljil bodisi na mreži zemeljskih opazovalnic, ali observatorijih v vesolju, je že v polnem teku. Za ostalo pa bo poskrbel Hollywood.

Zlati riž gre v pridelavo

Najobetavnejši izdelek genetskega inženiringa, zlati riž, je po več kot desetletju nasprotovanj in vročih razprav končno dobil zeleno luč za kultivacijo. Odločitev Filipinskih oblasti, da dovoli masovno vzgojo tovrstnega riža, če je verjeti napovedim, se jim bodo kmalu pridružii tudi v Bangladešu in Indoneziji, je velika zmaga zagovornikov genetsko spremenjene hrane. 

Ko so na prelomu tisočletja nemški in švicarski znanstveniki zaključili eksperimentiranje z genom, ki je riž obogatil z beta-karotenom, so naleteli na splošno odobravanje. Pomanjkanje vitamina A v prehrani je namreč glavni povzročitelj slepote med otroci v nerazvitih državah, pomankljivosti, ki jih povzroči razvijajočemu se imunskemu sistemu pa vsako leto terjajo še življenja dveh milijonov otrok. Živilo, s katerim bi A vitamin lahko pravočasno vnesli v telo, bi v tretjem svetu rešilo veliko življenj, a zlati riž se je tik pred kultivacijo znašel v središču žolčne razprave o upravičenosti genetskega inženiringa. 

Njegov najmogočnejši nasprotnik je postal Greenpeace, ki načeloma zavrača genetsko spremenjene kulture in napoveduje, da bodo v odvisnost spravile na milijone revnih kmetov. Organizacija je šla v svoji vnemi celo tako daleč, da je trdila, kako bi za učinkovito obrambo pred slepoto otroci morali zaužiti na kilograme genetsko spremenjenega riža. Šele ko sta dve neodvisni raziskavi potrdili, da zadostno količino vitamina A zagotavlja že 60g kuhanega zrnja in ko so se lastnice patentov svojim pravicam odpovedale, so kreatorji zlatega riža javno mnenje ponovno obrnili sebi v prid. Uspeh zlatega riža, ki ga zdaj napovedujejo v revnih Azijskih državah, pa že odpira novo pobudo. Genetski inženirji so prepričani, da bi se pomanjkanja A vitamina lahko lotili tudi v Afriki, z vgradnjo gena za beta-karoten v tamkaj najbolj razširjeno živilo - banano.

Zaradi čebel prepovedali pesticide

Evropska komisija na podlagi poročila, ki ga je nedavno objavila agencija za varnost hrane, predlaga začasno prepoved treh pesticidov iz skupine neonikotinidov. Različne raziskave so to skupino sredstev za zaščito rastlin večkrat povezale z masovnimi pomori čebel. Lani so Francozi od nekaterih proizvajalcev že zahtevali dodatna zagotovila o varnosti njihovih preparatov, zdaj pa bo odločitev padla na evropski ravni. 

Če bodo članice pritrdile predlogu komisije, bo uporaba Bayerjevih pesticidov imidacloprida in clothianidina ter Syngentinega thiamethoxama v Evropski uniji prepovedana nalednji dve leti, oziroma dokler se ne izkaže, da čebelarji nimajo prav.

Mitsubishi bo pregledal električne avtomobile

Kar je doslej veljalo za avtomobile na konvencionalni pogon, je zdaj doletelo tudi električna vozila. Zaradi pregleda zavornega sistema bodo na servise po svetu v prihodnjih dneh poklicali 14.700 Mitsubishijevih malčkov MiEV na električni pogon. 

Napako na zavornem bobnu bodo iskali tudi pri 8.900 električnih vozilih, ki so jih prodali v Evropi, v sodelovanju s francoskim koncernom PSA Peugeot Citroen. Pri nas so vozilo prodajali pod oznako C-Zero EVs ali iOn. Kot je ob objavi novice poudaril predstavnik Mitubishija, so napako odkrili pravočasno in zaradi pomanjkljivosti na zavornem sistemu še ni prišlo do nesreč.

Sintetične ribe

Tretjina rib, ujetih ob Angleški obali, vsebuje različne sledove sintetike. Po mnenju znanstvenikov z Univerze v Plymouthu najdena mikrovlakna izvirajo iz zavrženih oblačil, plastičnih vrečk ali plastenk, pa tudi higienskih izdelkov, ki končajo v morju.

V študiji so pregledali deset najpogostejših ribjih vrst iz Angleškega morja in pri 36% rib v prebavnem traktu odkrili različne ostanke plastičnih mas. Več kot polovica najdenih vlaken je bilo iz viskoznega rajona, najstarejše sintetične tkanine, ki je obenem tudi najbolj razširjena v modni industriji, veliko pa jo uporabljajo tudi pri izdelavi higienskih izdelkov.  

Kitajska se duši v smogu

 

Onesnaženje zraka na Kitajskem se odslej ponaša s svojevrstnim rekordom. Oblak gostega smoga, ki je na začetku tedna prekril vzhodno Kitajsko, s prestolnico vred, je prisilil oblasti, da so prekinile zračni promet in odpovedale na stotine letov. V torek se je vidljivost znižala na pičlih 100 metrov, vsekakor premalo za varno vzletanje in pristajanje letal.

Po verodostojnih podatkih, kitajske oblasti jih namreč rade prirejajo, je najvišja urna vrednost drobnih delcev PM2.5 dosegla 526 mikrogramov na kubični meter ali dvajsetkrat toliko, kot je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije varna meja v 24 urah. V Pekingu so bili prisiljeni poseči po dragih in nepriljubljenih ukrepih. Zaprli so na desetine tovarn, avtomobilom pa so omejili vožnje po mestu. Smog je prišel v najbolj neprimernem času, saj se prav zdaj, v pričakovanju kitajskega novega leta, množice migrantov pripravljajo na pot domov.

Vesel najbolj depresivni dan v letu!

Pred leti je nek psiholog prišel na zamisel, domnevno pod marketinškim vplivom britanske turistične agencije, da bi določil najbolj depresiven dan v letu. Čeprav njegova metoda ni povsem znanstvena, izbral je namreč poljubne dejavnike, kot so na primer potrošniške navade, čas, ki je minil od novoletnih praznovanj in meteorološke dejavnike, se je zamisel na Otoku prijela.

Že sedem let za najbolj depresivni dan v letu tako velja tretji ponedeljek v januarju ali tako imenovani žalostni ponedeljek (Blue Monday). Prvič, je ponedeljek, ravno prav je oddaljen od novega leta in zaobljub, ki smo jih že prekršili, tudi razprodaje so mimo, vreme je klavrno… kaj drugega še ostane, kot voščilo: Vesel najbolj depresivni dan v letu!

Požar na Dreamlinerju

V ponedeljek je v komandnem delu Boinga 787 Dreamliner, ki je stal na Bostonskem letališču, izbruhnil požar. Ogenj na krovu najnovejšega dosežka ameriške letalske tehnologije je ponovno odprl razpravo o varnosti litij-ionskih baterij, ki jih uporabljamo v večini prenosnih elektronskih naprav, poganjajo pa tudi električne avtomobile.

Boing je Dreamlinerja opremil z novo letalsko tehnologijo, ki namesto hidravličnih sklopov v večji meri temelji na elektroniki. S tem je sicer dosegel zmanjšanje teže letala in prihranke pri porabi goriva, a zamenjava tehnologije je očitno povečala požarno nevarnost. Za litij-ionske baterije je namreč že dlje časa znano, da se lahko pri prekomernem polnjenju vnamejo, ogenj pa je težko pogasiti, saj iz gorečih baterijskih sklopov izhaja kisik.

Dreamliner je opremljen z najsodobnejšimi sistemi za uravnavanje polnjenja baterij, gašenje požarov na krovu ter odzračevanje, zato je toliko bolj nenavadno, da je ob požaru dim zašel celo v kabino letala. Vsem varnostnim sistemom navkljub, in pa dejstvu, da je tip litij-ionske baterije, ki se je vnela, prestal 1,3 milijona ur najzahtevnejših varnostnih testov, inženirji na Bostonskem letališču zdaj mrzlično iščejo Dreamlinerjevo napako. Ta bi lahko, poleg Boinga, na milijone dolarjev veljala tudi avtomobilsko industrijo.

Vročina ruši rekorde

Medtem ko so morali Avstralski meteorologi za svoje sinoptične karte izbrati novo barvo, vijoličasto, s katero bodo odslej označevali temperaturne rekorde, so njihovi Ameriški kolegi potrdili, da je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini. Letna temperatura je bila lani, v primerjavi s povprečjem 20. stoletja, višja za 3,2 stopinji. Več kot običajno je bilo tudi izjemnih vremenskih pojavov. Meteorološko leto 2012 je v ZDA zaznamoval izjemno topel začetek leta, ki se je prevesil v poletje s katastrofalno sušo, končal pa z jesenskim divjanjem številnih orkanov in tropskih neviht. 

Avstralija pa se v teh dneh sooča s peklensko vročino, ki ruši rekorde in presega vse dosedanje vročinske valove. Rekord najtoplejšega avstralskega dne iz leta 1960 je padel v ponedeljek, ko je povprečna dnevna temperatura dosegla 40,3 stopinje. Takšne dneve so v avstralski zgodovini doslej zabeležili le še dvakrat in čeprav so ob južni obali včeraj končno dočakali ohladitev, bo konec tedna spet vroč. Če je verjeti napovedim, bo v četrtek padel še en rekord: najvišja zabeležena temperatura. V osrednjem delu celine naj bi se živo srebro tokrat povzpelo na neverjetnih 52 stopinj celzija.

Frankenštajn ali plesen

Britanci se vse pogosteje soočajo z izjemnimi vremenskimi pojavi. Angleži so lani zabeležili največ padavin odkar sistematično spremljajo vreme, po dolgem sušnem obdobju so jih nato prizadele še poplave. Podnebne spremembe na otoku pa so so kot voda na mlin zagovornikom genetsko spremenjene hrane.

Vlažnejša in hladnejša poletja, ki pustošijo po britanskih poljih, so zdesetkala predvsem pridelek paradižnika in krompirja. Prodajalci genetsko spremenjenih kultur zato zdaj kmetom obljubljajo hitro rešitev njihovih težav. Z uvedbo njihovih sort, odpornih na plesen naj bi ohranili pridelek, uporaba genetsko spremenjenih kultur pa naj bi bila okolju celo bolj prijazna, saj naj bi zmanjšala del pridelka, ki ga morajo zdaj zaradi bolezni zavreči.

Na policah britanskih supermarketov genetsko spremenjene hrane vendarle oostaja samo za vzorec. Najti jo je le v nekaterih ameriških izdelkih, pa še tam gre najbolj pogosto za dodatke, na primer emulgatorje iz gensko spremenjene soje ali koruzni sirup. Javnost namreč ostaja do frankenštajnske hrane, kot jo popularno imenujejo, precej skeptična in zvesta konvencionalnim poljščinam.

Nevarnost manj za Zemljo

Po vseh katastrofičnih napovedih o koncu sveta od prejšnjega tedna Zemlji grozi nevarnost manj. Asteroid 2011 AG5, ki bi lahko februarja 2040 trčil v naš planet in povzročil precejšnje razdejanje, bo verjetno odvihral mimo nas, naprej v vesolje.

Ob trku z asteroidom, ki ima premer pičlih 140 metrov, bi se sprostila energija 100 megaton ali tisočkrat toliko, kolikor sta je povzročili atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem. A kot vsak drug nevaren objekt, ki tava po vesolju, so tudi 2011 AG5 preučili v okviru Nasinega programa za odkrivanje zemlji nevarnih teles in na podlagi opazovanj prejšnji teden zaključili, da ni nevaren. Ko bo čez 27 let zletel mimo Zemlje, bo od našega planeta oddaljen najmanj 890.000 kilometrov ali vsaj dvakrat toliko, koilikor znaša razdalja do Meseca. 

Ferrari med virusi

Najprej so morali evakuirati severnomorsko ploščad za vrtanje nafte, nato so reševali potnike z dveh križarjenj, zdaj pa se zoprne težave širijo po Otoku in grozijo, da bodo pokvarile tamkajšnje božično razpoloženje.

Norovirus povzroča kratko in v večini primerov precej nenevarno obolenje, ki pa je zelo nalezljivo in ima precej zoprne simptome. Za slabost, ki jo spremljata driska in bruhanje in običajno traja nekaj dni, ni zdravila. Obolelim priporočajo zgolj, da zaužijejo zadosti tekočine in nadomeščajo elektrolite, predvsem pa, da ostanejo doma in povzročitelja ne širijo naokrog. Za infekcijo, tako epidemiologi, je dovolj že stisk rok.

Obolenje, ki se običajno pojavi v zimskih mesecih, je letos izbruhnilo bolj zgodaj, kot v preteklih letih. Po ocenah britanskih zdravstvenih oblasti utegne prizadeti skoraj milijon otočanov, razlog za letošnjo veliko obolevnost pa ostaja nepojasnjen. Zaradi hitrosti, s katero se širi med ljudmi, je dobil vzdevek Ferrari virus, a hitrosti navkljub ga je vendarle še mogoče zaustaviti – z vestnim umivanjem rok.

Temna stran Zemlje

 

Že štirideset let sateliti na Zemljo pošiljajo posnetke v najrazličnejših delih spektra, a zaradi vojaških omejitev so bili mnogi skriti očem javnosti. Po koncu hladne vojne smo lahko dodobra spoznali podobo našega planeta iz orbite, ta teden pa je NASA pokazala še zemljino temno stran.

V sodelovanju z Ameriško upravo za oceane in ozračje ter obrambnim ministrstvom je NASA lani v orbito poslala satelit Suomi NPP. Opremljen z novo generacijo senzorjev snema površje planeta z izjemno ločljivostjo in lahko zazna umetne vire svetlobe ter naravne pojave, na primer vulkansko aktivnost ali gozdne požare. Ker gre za civilni projekt, so posnetki na voljo znanstvenikom, pa tudi javnosti.

 

Je za alergije kriva klorirana voda?

Jajca, ribe, školjke, arašidi in mleko so po podatkih zdravstvenih oblasti najpogostejši povzročitelji prehranskih alergij. Med otroci je zavračanja določenih vrst živil iz leta v leto več, zato si epidemiologi prizadevajo zadevi čim prej priti do dna.

Raziskovalci Ameriške šole za alergije, astmo in imunologijo so jim zdaj, kot kaže, na sledi. Potem, ko so primerjali različne podatkovne baze o vsebnosti klorovih spojin in alergijskih reakcijah, so ugotovili, da se imunski sistem verjetno burno odziva zaradi prisotnosti klorovih spojin, ki jih uporabljajo v pesticidih, pa tudi pri dezinfekciji pitne vode. Če njihova domneva drži, klorove spojine ne uničujejo zgolj bakterij v vodi, pač pa potem, ko klorirano vodo zaužijemo, pomorijo tudi koristne bakterije v naših prebavilih in s tem izzovejo alergije.

Študija potrjuje tudi rezultate dosedanjih raziskav, ki so slabitev imunskega sistema in alergije povezovale s pesticidi. Tveganje, tako ameriški raziskovalci, naj bi naraščalo pri tistih, ki popijejo velike količine klorirane vode, pa tudi sadnih sokov in napitkov iz čokolade, ki vsebujejo sledove pesticidov. Če se teorija izkaže za pravilno, bomo morali kloriranje vode kmalu opustiti.

Dobre novice za opice

Končno so dobre novice dočakale tudi opice, katerih število na svetu iz leta v leto upada. Potem ko so krčenje življenjskega prostora, divji lov in vojaški spopadi v Kongu, Ugandi in Ruandi populacijo gorskih goril že skoraj izbrisali s sveta, so zadnje novice bolj razveseljive. Če je bilo pred dvema letoma teh največjih primatov le še 786, so jih zdaj na območju treh držav našteli že 880. S tem pa so gorske gorile postale celo edina vrsta opic, katerih populacija se ne krči več.

Kljub naraščanju njihovega števila, pa WWF opozarja, da bi bilo veselje lahko tudi preuranjeno. Več kot polovica teh družabnih živali namreč živi na območju narodnega parka Virunga, ki se razteza na vzhodu Demokratične republike Kongo, tam pa so odkrili bogate zaloge nafte. Velike naftne družbe si zdaj prizadevajo, da bi lahko začele z izkoriščanjem in zatrjujejo, da se bodo z vrtanjem povsem izognili območjem, kjer gorile prebivajo. A naravovarstveniki vseeno opozarjajo: gorske gorile še zmeraj ogrožajo divji lovci in bolezni, ki jih prenaša človek, tako da bi bil lahko kakršenkoli dodaten poseg v narodni park za gorile usoden.

Sevanje povzroča limfocitno levkemijo

Pred dvema desetletjema, ko je eksplodiral Černobilski reaktor, se je v ozračje sprostilo na tone radioaktivnega materiala, posledice pa je odpravljalo skoraj pol milijona delavcev. Tolikšno število ljudi, bilo jih je več, kot preživelih v atomskih katastrofah v Hirošimi in Nagasakiju, zdaj epidemiologom omogoča edinstven vpogled v posledice radioaktivnega sevanja.

Študija, ki je preučila zdravstveno stanje 111.000 ukrajinskih delavcev, je zdaj potrdila, da radioaktivno sevanje dejansko povzroča kronično limfocitno levkemijo. Za to vrsto krvnega raka doslej ni bilo povsem jasno, ali ga lahko izzovejo okvare DNK v kostnem mozgu, ki so posledica radioaktivnosti, saj je bilo tovrstnih obolenj med žrtvami iz Nagasakija in Hirošime le za vzorec. Ukrajinska študija je zdaj potrdila, da je odsotnost te bolezni pri žrtvah atomskih bomb potrebno pripisati siceršnji nizki obolevnosti na Japonskem, kjer limfocitna levkemija prizadene le 3% obolelih za krvnim rakom, v Ukrajini pa kar 40%. 

Zdaj, ko so zdravniki med nekdanjimi černobilskimi delavci evidentirali 137 primerov te bolezni, kar je sicer še zmeraj manj, kot so pričakovali, pa vendar več od »običajnega« enega obolenja na milijon prebivalcev, je povezava potrjena. Rezultati iz Černobila pa niso v pomoč samo medicini. V novo luč postavljajo tudi mahinacije s tako imenovanimi »varnimi dozami sevanja«, ki smo jim bili zadnjič priča pri katastrofi v Fukušimi. 

Škandal v uradu za podnebne spremembe

V časih, ko politika prisega na zategovanje pasu, vladni organi pa pridigajo ugašanje luči, pešačenje in nižanje temperature na termostatih, šteje vsaka malenkost. Zato si lahko kar zamislite, kako presenečeni so morali bili predstavniki Združenja davkoplačevalcev, ko so pregledovali poslovanje britanskega urada za podnebne spremembe.

Medtem ko je tamkajšnja vlada zagovarjala uvedbo posebnega davka na letalske karte, s katerim naj bi pripomogli »k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v zračnem prometu«, so se njeni uradniki z letali veselo prevažali naokrog. Samo na uradu za podnebne spremembe so v zadnjih dveh letih in pol naročili 3.500 letalskih kart in za njih zapravili poldrugi milijon funtov (1,9 milijona evrov). Najdražja, ki je davkoplačevalce veljala vrtoglavih 7.250 evrov, je bila namenjena, ironično, za polet med Londonom in Cancunom v Mehiki, kjer je potekala konferenca o podnebnih spremembah. 

Če bi prekooceanski polet še nekako lahko zagovarjali, pa so bili nakupi kart za lete med Manchestrom in Londonom, skupaj so davkoplačevalce veljale četrt milijona funtov (300.000 evrov) popoln nesmisel, saj imata obe mesti odlične železniške povezave. »Hipokrizija brez primere«, je predsednik Britanskega Združenja davkoplačevalcev komentiral ravnanje urada, medtem ko je poročilo predstavil javnosti.

Svarilo za Ameriko

Medtem ko so Američani izbirali predsednika, ki jih bo vodil naslednja štiri leta, so se ob Atlantski obali ponovno zbirali temni oblaki. Območje New Yorka je danes prekrito s snegom, odpravo posledic razdejanja, ki ga je za seboj pustila Sandy, pa otežujeta veter in nizke temperature. Čeprav so bile podnebne spremembe med predvolilno tekmo drugorazredna tema, letošnji vremenski pojavi kažejo, kako usodno postaja segrevanje ozračja.

Ena od največjih svetovnih zavarovalnic, Munich Re, je tik preden je Sandy opustošila Zahodno obalo, objavila analizo nevarnih vremenskih pojavov, ki so v zadnjem času prizadeli Severno Ameriko. Nikjer po svetu, tako nemški zavarovalniški analitiki, ki nenehno vrednotijo vremensko škodo na planetu, število izjemnih vremenskih dogodkov ne narašča tako bliskovito, kot prav v ZDA. V zadnjih tridesetih letih so tamkajšnje naravne katastrofe terjale na tisoče življenj in povzročile za bilijon dolarjev škode, toliko, kolikor je Obamova administracija namenila za sanacijo bančnega sistema in ponovni zagon Ameriškega gospodarstva po letu 2008. 

Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušami, izjemnimi padavinami in vedno hujšimi orkani iz leta v leto terjajo večji davek. Letošnji julij, najtoplejši, odkar prek Atlantika merijo temperature, so povzročile sušo naslutenih razsežnosti, ki je prizadela dve tretjini Ameriških zveznih držav, zdesetkala živino in oklestila pridelek. Glavni ocenjevalec zavarovalniških tveganj zato v zaključku analize poudarja, da je prve posledice podnebnih sprememb že mogoče čutiti,  vedno bolj nujno pa je tudi ukrepati.

 

 

Sandy je rušila rekorde

»Od začetka smo vedeli, da bo izjemno nevarno in naša pričakovanja so se uresničila«, je tiskovno konferenco v ponedeljek začel župan New Yorka, potem ko se je narava znesla nad Mestom, ki nikoli ne spi. 

Orkan Sandy je resnično postavil vrsto rekordov. Barometri so v ponedeljek zabeležili najnižji zračni tlak kakršnekoli nevihte, ki je doslej prizadela Zahodno obalo, medtem ko je Ameriški center za orkane zdaj potrdil, da je s premerom 1.600 kilometrov postal največji viharni pojav, ki so ga kadarkoli zabeležili nad Atlantikom.

Ko je neurje doseglo New York, je tudi tam zrušilo vrsto rekordov. 9,9 m visok plimni val v ponedeljek zjutraj je postal najvišji val vode, ki je kadarkoli doslej prizadel New Yorško pristanišče. Rekord iz lanskega leta, ko je mesto prizadela Irene, je bil presežen za dobra dva metra. Voda, ki je nato zalila mesto, je poplavila sedem prog podzemne železnice, največ doslej, ohromila promet, večina javnega prometa pa zaradi poplavljenih transformatorjev in remiz še vedno ne deluje.

Potem, ko je Sandy udarila ob Zahodno obalo, je brez elektrike ostalo rekordno število ljudi, kar 8 milijonov, od njih pa nekateri še danes vztrajajo v temi in mrazu. Ne nazadnje, Sandy je postala edini vremenski pojav v zadnjih 124 letih, ki je zaustavil trgovanje na Wall Streetu za dva dni.  

Popolni vihar nad Vzhodno obalo

Najgosteje poseljeno območje ZDA, Vzhodna obala je v pričakovanju orkanskega neurja, kakršnega po besedah meteorologov še ni bilo. Orkan Sandy, ki trenutno potuje vzdolž Atlantske obale, s sunki vetra do 150 kilometrov na uro sicer ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil tako velik, predvsem pa, če ne bi prizadel najvplivnejšega dela ZDA.

Ko bo, predvidoma jutri, dosegel kopno, sicer ne bo sprostil tolikšne moči, kot razvpita Katrina, ki je pred sedmimi leti potopila New Orleans, a Sandy bo zaradi svojega obsega menda veliko nevarnejši. Po ocenah meteorologov bo zajel območje v polmeru 835 kilometrov, na katerem prebiva 50 milijonov ljudi. Vetrovi, plima, valovi in druge nevšečnosti bodo prizadele celoten obalni pas, vključno z New Yorkom in prestolnico Washington. V New Yorku že od včeraj poteka evakuacija, saj skušajo iz tistih delov mesta, ki jih lahko prizadene plimni val, izseliti prebivalce. Vodna gladina naj bi se dvignila za več kot tri metre, zato je obstala podzemna železnica, zaprli so šole in odpovedali prireditve na Broadwayu, prekinjeno je celo trgovanje na Wall Streetu.

Da so razmere še bolj zapletene, bo kmalu poskrbel še hladen zrak, ki se orkanu bliža z zahoda in napoveduje nastanek »hibrida«, kakršen je Vzhodno obalo v preteklosti že prizadel in so ga upodobili v filmu Perfect Storm. Pas hladnega zraka, ki se širi s severnega pola, bo namreč v torek objel tropski orkan, to bo povzročilo dodatne padavine, ponekod pa lahko natrese celo do meter snega. Kako resne so razmere, verjetno najbolj očitno kažejo besede guvernerja New Jerseyja, ki je včeraj prebivalce pozval: "Ne bodite neumni, zbežite in pojdite v višje kraje, na varno!"

Pozor pred divjačino!

Divjačina velja za zdravo hrano, saj meso živali, ki se prosto gibljejo v naravi odlikuje nizka vsebnost maščob in bogata beljakovinska sestava. V ponedeljek pa je Britanska agencija za varnost hrane vse tiste, ki redno uživajo divjačino posvarila pred škodljivimi posledicami za zdravje.

Uradno opozorilo, ki nosečnicam, doječim materam in otrokom odsvetuje pogosto uživanje mesa v naravi pokončanih živali, kot razlog navaja tveganje za poškodbe možganov in živčnega sistema pri zarodkih in otrocih. Tega povzroča svinec, ki v meso pride pri streljanju s šibrovkami, med pripravo pa se njegovi ostanki spremenijo v nevarne svinčene spojine. Nevarnost za zastrupitev s svincem se ob kuhanju še poveča, saj kislo okolje omak, pripravljenih z vinom, kisom ali paradižnikom, šibre raztaplja in poveča absorpcijo v telo. Pri manjših, pernatih živalih zato agencija svetuje, naj tedenska porcija ne presega 100 gramov, pri večjih živalih, kot je srnjad, pa največ 120 gramov.

Odveč je pripomniti, da so se na ugotovitve takoj odzvali trgovci z divjačino, a toksikologi svojo odločitev zagovarjajo in dodajajo, da opozorilo velja le za živali, pokončane s svincem, medtem ko so na tržišču danes tudi šibre iz neškodljivih snovi.

Je avtomobilom odklenkalo?

 

Amerika je dežela avtomobilov, Kitajska pa koles, mar ne? Ta stereotip se očitno hitro spreminja. Medtem ko v Aziji vsako leto prodajo več avtomobilov, smo se jih v razvitem svetu očitno naveličali. Največ nezaupanja v štirikolesnike kažejo mladi. Skoraj tretjina mladih gospodinjstev v Nemčiji je že brez avtomobila, vedno več je tudi takih, ki nimajo izpita. 

Da avto na stari celini, pod pritiskom gospodarske krize in vedno višjih cen goriva, izgublja čar, dokazujejo tudi številke. Če je pred časom število novo registriranih avtomobilov upadalo predvsem na jugu Evrope, se trend zdaj širi na sever Evrope. Statistika je neizprosna: pretekli mesec so v Franciji prodali 18 %, v Italiji 26%, v Španiji pa 37% manj vozil, kot lani ob tem času. Še celo Nemčija, ki je kriza še ni oplazila, je prejšnji mesec zabeležila 11% upad novih registracij. 

In medtem ko avtomobilska industrija bije plat zvona, se sreča očitno nasmiha proizvajalcem koles. V Italiji so jih lani prvič po vojni prodali več kot avtomobilov, število Američanov, ki se na delo pripelje s kolesom, pa se je od leta 2000 več kot podvojilo. 

Kdo je največji?

Pred invazijo v Normandiji so vojakom razdelili kondome, da bi z njimi zaščitili puškine cevi. Anekdota pravi, da je Churchill ukazal na kondome natisniti znak S, kljub temu, da so bili velikosti XL.

Prevaram navkljub pa se Britanski moški ne morejo pohvaliti s svojim orodjem, saj primat trdno držijo Afričani. V študiji, ki so jo pripravili na Univerzi v Ulstru, so zbrani najnovejši podatki o velikosti penisov po svetu. Največje naj bi imeli prebivalci Konga. Tamkajšnji moški se lahko pohvalijo kar s 17 cm. Sledijo jim Ekvadorci, Ganci in Kolumbijci, na petem mestu pa so največji Evropejci, Islandci, ki jih krasi 16,5 cm. Britanci so s 14 cm pristali nekje v zlati sredini, na dnu lestvice pa so se po pričakovanjih znašli pripadniki Azijskih držav, obeh Korej, Tajci in Indijci. Ti se lahko v poprečju pohvalijo le z okrog 10 cm.

Raziskava je na omrežju dvignila veliko prahu. Kritiki ji očitajo, da temelji na podatkih z različnih internetnih strani, zagovorniki pa odgovarjajo, da največ kritik prihaja iz Koreje.

Pet najsrečnejših

Jeffrey Sachs z ameriške Univerze Columbia je vodil skupino, ki je za OZN pripravila Poročilo o sreči na svetu. V njem niso upoštevali zgolj blagostanja v državi, temveč tudi stanje okolja, socialno povezanost in pravičnost oblasti. 

Na prvo mesto med tistimi državami, v katerih domnevno prebiva največ srečnih ljudi, se je povzpela Danska. Sledijo ji Finska, Norveška ter Nizozemska, na petem mestu pa je pristala prva neevropska država, Kanada. Med prvih deset so se uvrstile samo tri neevropske države. Slovenija je pristala na 49. mestu, za Salvadorjem in pred Urugvajem. Ironično, Sachs je bil pred dvajsetimi leti med tistimi strokovnjaki, ki so Sloveniji svetovali, kako privatizirati državno lastnino.

Nas je preveč, ali smo prestari?

S sedmimi milijardami se zdi Zemlja že danes prenaseljena, a do leta 2050 utegne število ljudi na našem planetu preseči 10 milijard. S tem pa slabih novic še ni konec. Bolj kot število prebivalcev našega planeta postaja skrb zbujajoča njihova starostna sestava. Človeška populacija je skozi zgodovino nenehno naraščala, zdaj pa se obenem tudi pospešeno stara. 

Če je bila visoka življenjska doba nekoč značilnost najbogatejših, danes visoko starost dočaka vedno več prebivalcev razvijajočih se držav. Visoka rodnost z visoko umrljivostjo vztraja le še v podsaharski Afriki, drugod pa število novorojenčkov komaj dohiteva naraščajoče število starostnikov. Najbolj značilen je primer Kitajske, ki je s politiko enega otroka povsem spremenila razmerja v družbi. Zdaj tej najštevilčnejši državi na svetu grozi, da mlade generacije enostavno ne bodo zmogle poskrbeti za naraščajoče število starajočega dela prebivalstva. Na Japonskem, kjer je rodnost padla že pred desetletji, se s tovrstno težavo soočajo že danes. V naslednjih petdesetih letih bodo Japonci izgubili kar tretjino prebivalcev, ki jih ne bodo nadomestili prihajajoči rodovi. 

Nekatere države, na primer ZDA, so zato že pred desetletji posegle po najučinkovitejšem zdravilu za ohranitev ravnotežja, liberalni politiki priseljevanja. Za enkrat se jim izplača, saj dotok mladih iz manj razvitih držav uspešno rešuje njihovo demografsko sliko, zato pa se hitro spreminja etnična struktura prebivalstva. Najbolj očitno je to v Arizoni, kjer je med starostniki še 80% belopoltih, v rodni dobi pa že prevladujejo potomci priseljencev iz Južne Amerike, tako da je materin jezik večine šolarjev na Ameriškem jugozahodu že Španščina in ne več Angleščina. Spremembe bodo kmalu očitne tudi na globalni ravni, kjer pa se bodo etničnim spremembam kmalu pridružile še rasne. Populacija belcev se namreč hitro krči in obenem hitro stara, edina celina, na kateri število novorojencev bistveno presega število starostnikov, pa ostaja črna Afrika. 

Župan ima prav

Ko je župan New Yorka prejšnji teden napovedal omejitev prodaje sladkanih pijač v tamkajšnjih restavracijah in kinih, se je nanj vsul plaz kritik z vseh strani. Zdaj pa so mu v bran stopili znanstveniki in objavili rezultate dveh svežih raziskav, ki dokazujeta, da ima župan prav.

Raziskovalci z Otroške klinike v Bostonu so več kot dvesto otrokom s povišano telesno težo brezplačno zagotavljali ustekleničeno vodo in dietične pijače. V letu dni, koliko je raziskava trajala, so njihovi varovanci v povprečju pridobili 1,6 kilograma ali pol manj, kot njihovi vrstniki, ki so si žejo gasili s sladkanimi pijačami.

Do podobnih rezultatov so prišli tudi Nizozemski raziskovalci. Šeststo otrok med 4 in 11 letom je v okviru njihove študije dnevno zaužilo pločevinko pijače. Tisti, ki so uživali v dietičnem napitku, so v 18 mesecih pridobili 7,4 kilograma, vrstniki s sladkano pijačo pa dober kilogram več. Čeprav tovrstne pijače po nekaterih ocenah predstavljajo le 7% dnevnega energetskega vnosa, pa imajo lahko pri mladostnikih očitno velik vpliv na njihovo težo. Več kot tretjina ameriških otrok je že predebelih, a stanje v Sloveniji ni nič bolj rožnato. Preveč kilogramov naj bi namreč imel že vsak peti mladostnik.

Slab mesec za Monsanto

 

Zagovorniki genetsko spremenjenih pridelkov imajo slab mesec. Začelo se je v Ameriki, kjer so na sorti Monsantove koruze odkrili škodljivce, ki jih tam ne bi smelo biti, nadaljevalo pa v Franciji, kjer so se pri podganah, ki so več let uživale genetsko spremenjeno koruzo, našli neobičajno veliko tumorjev.

Koruzna polja v Ameriški državi Illinois so po dolgem času zopet napadli koruzni hrošči. Študija raziskovalcev z Državne univerze iz Iowe je pokazala, da so ti nevarni škodljivci postali odporni na insekticid Cry3Bb1, ki naj bi genetsko spremenjeno koruzo zaščitil pred njimi. To je dokaz več, da genetsko spremenjene sorte nimajo obljubljenih lastnosti.

Do še bolj zaskrbljujočih rezultatov pa so prišli francoski raziskovalci iz Univerze Caen, ki so dve leti hranili podgane z genetsko spremenjeno koruzo podjetja Monsanto, ki je dovoljena tudi ponekod v Evropi. Več kot polovica jih je poginila predčasno, največkrat zaradi poškodb jeter in ledvic. Kljub nasprotovanju mnogih ameriških raziskovalcev, ki študiji očitajo tendencioznost, je francoska vlada že sprožila preiskavo, ki bi lahko privedla do prepovedi uvoza spornega tipa koruze v Evropo.

Led, ki izginja

Neprestanih opozoril o krčenju ledu na severnem polu smo že naveličani, tako da so rezultati letošnjih meritev ostali v senci suše v Ameriki in najbolj mokrega poletja v Britaniji. Podatki pa so vendarle vznemirljivi. Arktični led zdaj prekriva najmanj površine, odkar izvajajo meritve, po ugotovitvah NASA le še pol toliko, kolikor jo je v sedemdesetih, ko so začeli z opazovanji iz vesolja.

Da nas topljenje ledu prehiteva, dokazuje že bežen pogled v preteklost. IPCC je še pred petimi leti zagotavljal, da se bo led na severnem tečaju ohranil do konca stoletja, po sedanjih napovedih naj bi izginil do leta 2030, največji pesimisti pa njegov konec napovedujejo že za zaključek tega desetletja.

Ne glede na to, koliko časa bo ledeni pokrov še vztrajal na polu, najbolj zaskrbljujoče ostajajo napovedi o posledicah njegovega izginotja. Če pustimo ob strani manj zanesljive, o zvišanju gladine svetovnih morij in spremembah morskih tokov ter vremenskih vzorcev, Zemlja bo zaradi manjše odsevnosti, ko bo belo površino zalilo sinjemodro morje, brez dvoma prejemala več sevanja in bo zato še toplejša. Tega pač ne morejo odtehtati ne novo odprte plovne poti, ne neodkriti potencial naravnih surovin pod morjem. Kako pa kaj vreme?

Odrekanje ne podaljša življenja

Potem ko so v tridesetih letih prejšnjega stoletja odkrili, da laboratorijskim podganam z omejevanjem obrokov podaljšajo življenjsko dobo, je desetletja veljalo, da v naravi manj kalorij pomeni daljše življenje. Zamisel, da bi lahko z odrekanjem za mizo zagotovili visoko starost tudi pri ljudeh, je bila tako privlačna, da so jo v osemdesetih zgrabili tudi farmacevti, ki odtlej vneto iščejo tabletko, s katero bi premagali občutek lakote. Zadnje raziskave pa kažejo, da teorija o podaljšanju življenja z odrekanjem verjetno ne drži. 

Ameriški znanstveniki so pred meseci zaključili dolgoletno raziskavo na opicah in ugotovili, da tiste, ki so prejele manj kalorij, niso dosegle nič višje starosti od onih z normalno prehrano. Res je sicer, da so se starostne bolezni pri lačnih opicah pojavile kasneje, a njihova življenjska doba se zaradi tega ni prav nič podaljšala.

Če odrekanje hrani avtomatično še ne zagotavlja visoke starosti, pa zmernost za mizo vendarle ni brez vpliva na pričakovano življenjsko dobo. Raziskovalci Washingtonske Univerze iz St. Luisa so namreč ugotovili, da omejitev hrane pri ljudeh s prekomerno telesno težo vendarle podaljšuje življenje, saj se s hujšanjem opazno zmanjša verjetnost za obolenji srca.

Podnebna borza z Avstralijo

Medtem ko se ameriška predsedniška kandidata uspešno izogibata debati o podnebnih spremembah, sta se Evropska Unija in Avstralska vlada dogovorili o združitvi trgovine s toplogrednimi plini. 

Sporazum, ki bo v polno veljavo stopil čez dve leti, bo omogočil pravo mednarodno trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, ki je trenutno omejeno zgolj na članice Evropske Unije. Avstralija, rudarska velesila in največji izvoznik premoga na svetu, je tudi največji svetovni onesnaževalec. Njenih 22 milijonov prebivalcev, ki se oskrbuje predvsem z elektriko iz termoelektrarn na premog, je odgovornih kar za 1,5% vseh toplogrednih izpustov na svetu. 

Potem ko je celino v zadnjem desetletju prizadela vrsta podnebnih katastrof, od sušnih let, do poplav kataklizmičnih razsežnosti, so Avstralci sprejeli program za omejitev izpustov toplogrednih plinov in pred dobrim mesecem zagnali trgovino z izpusti. Začetna cena, ki jo je določila vlada, znaša 23 avstralskih dolarjev za tono (19 EUR), kar je precej več od 8 EUR, kolikor morajo za tono plačati na Evropski borzi.

Neil Armstrong 1930 - 2012

Klopi sprožajo alergije

Klopi prenašajo mnoge bolezni, od katerih sta pri nas najbolj razširjeni meningoencefalitis in lymska borelioza. Ameriški znanstveniki pa zdaj ugotavljajo, da ti nadležni insekti sprožajo tudi doslej manj znane alergijske reakcije.

Dolga leta je veljalo, da se z alergijami rodiš ali pa, da se razvijejo v ranem otroštvu. V zadnjih letih pa se po jugovzhodu ZDA širi nenavadna alergija na meso, za katero obolevajo odrasli. Bolezen razširja teksaški klop Amblyomma americanum, ki ga v Evropi sicer ne poznamo, a podobna alergija se je pojavila tudi v Avstraliji, kjer vrsta prav tako ne prebiva.

Znanstveniki Univerze v Virginiji skušajo zdaj ugotoviti, ali burni odziv imunskega sistema na meso povzroča bakterija, ki jo klopi zgolj prenašajo, ali pa gre za alergeno reakcijo na klopno slino. Da bi bila alergija še bolj skrivnostna, različne vrste mesa in celo različni kosi istovrstnega mesa povzročajo različno hude odzive, ki se, prav tako neobičajno za alergije, lahko pojavijo šele več ur po zaužitju mesa. Pacientom težave lajšajo z antihistamini, za najbolj zanesljivo metodo pa za enkrat velja odpoved mesnim užitkom.

Ptice, ki preklinjajo

Kaj se zgodi, če udomačeni kakaduji pobegnejo in se pričnejo družiti s svojimi divjimi sovrstniki? To so nedavno izkusili prebivalci Avstralske province New South Wales. 

Kakaduji so pametne in družabne živali, z izrazito potrebo po stikih in komunikaciji. Ko udomačene ptice, ki so jih njihovi lastniki naučili govoriti, pridejo v stik z divjimi kakaduji, kaj kmalu cela jata ponavlja naučene besede in oponaša udomačene vrstnike. Prebivalci tamkajšnjih predmestij so bili začudeni, ko so s svojih in sosednih vrtov nepričakovano zaslišali klice: Kako si? ali Živijo, draga. Kmalu so spoznali, da so to klici divjih jat kakadujev.

Ornitologi sedaj upajo, da se jatam kakadujev ne pridružijo taki, ki znajo govoriti tudi grde besede. Nihče si namreč ne želi sedeti na vrtu in poslušati jato ptic, ki preklinja.

Nič več porjavelih jabolk

Kanadsko biotehnološko podjetje obljublja, da njihovi sadeži nikoli ne bodo postali rjavi. V jabolka sort Granny Smith in Golden Delicious so vgradili sintetični gen, ki preprečuje nastanek encima za rjavenje.

Iznajditelji so prepričani, da bo tržišče nagradilo njihovo iznajdljivost. Arctic Apples, kot so izdelek poimenovali, lahko po njihovih besedah hranimo narezana, rezine pa bi lahko prodajali tudi v trgovinah. Če so biotehnologi navdušeni nad svojo domislico, tega ne bi mogli trditi za gojitelje običajnih jabolk, ki se bojijo, da bo izum škodil ugledu jabolka kot zdravega sadeža. Kanadski biotehnologi pa že iščejo načine, kako izboljšati češnje, breskve in hruške.

Biogorivo bo presahnilo

Medtem ko pomanjkanje padavin resno načenja ameriško kmetijstvo, suša je prizadela že dve tretjini površin, vedno več Američanov nasprotuje predelavi koruze v biogorivo.

Po ameriškem zakonu o obnovljivih virih energije morajo naftni trgovci v pogonskih gorivih zagotoviti določen delež biogoriva, ki vsako leto narašča. Celotna količina bioetanola naj bi letos znašala 50 milijard litrov, od česar naj bi večino dobili iz koruze. Lani so v bioetanol predelali 40% koruze, letos, ko naj bi bila količina še večja, pa poljščini tako slabo kaže, da bioetanolu nasprotujejo celo kmetje.

Pomanjkanje rumenega zrnja, Amerika pridela največ koruze na svetu, ne bo vplivalo le na cene na črpalkah, pač pa tudi v trgovinah. Vlada ocenjuje, da se bodo zaradi letošnje suše cene hrane v povprečju dvignile za 4% a se na pozive k začasni ustavitvi programa predelave v bioetanol ne odziva, pač pa kmetom raje obljublja dodatno pomoč. Razlog je preprost: jesenske volitve bo dobil tisti, ki bo zmagal v ruralnih območjih ZDA.

Varčevanje po Pariško

Pariška klimatska agencija je pripravila poseben varčevalni komplet, ki poleg varčne žarnice in omejevala pretoka vode vsebuje tudi vatt meter in merilec vodnega pretoka.

Preprosti napravi, varčevalni komplet bo lahko brezplačno dobil vsak prebivalec francoske restolnice, omogočata meritve porabe električnih naprav v gospodinjstvu in količine iztočene vode. Oblasti so prepričane, da bodo Parižani potem, ko bodo lahko sami izmerili porabo, z naravnimi viri bolj varčno ravnali.

Alge so predrage

Medtem ko cena pogonskih goriv pri nas ponovno podira rekorde, na drugi strani Atlantika preračunavajo stroške biogoriva. Rezultati, velikim pričakovanjem navkljub, niso obetavni.

Po ocenah zveznega ministrstva za energetiko, ki v ZDA financira različne pilotske programe izdelave bigoriva iz alg, v naslednjih petih letih ni mogoče pričakovati njihovega preboja. Stroški izdelave biodizla iz alg, ki jih gojijo na prostem, trenutno znašajo kar 2,23 € za liter, medtem ko je gorivo iz bioreaktorjev skoraj še enkrat dražje, 4,33 € za liter. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi se biodizel iz alg v naslednjih petih letih sicer pocenil na 1,33 € za liter, a to je vendarle premalo za resno konkurenco klasičnemu gorivu. Ker je k proizvodni ceni potrebno dodati še davke in stroške distribucije, vse kaže, da se bomo kar še nekaj časa prevažali na nafto.

Ameriška katastrofa draži hrano

Potem ko je suša pred dvema letoma oklestila pridelek v Rusiji in Ukrajini in so cene žita poletele v nebo, lahko letos podobno dogajanje opazujemo pri koruzi. Prek Atlantika, kjer je pridelajo največ na svetu, preživljajo eno najbolj vročih poletij. Prvo polovico letošnjega leta so zaznamovale najvišje temperature doslej, junija pa so zabeležili kar 170 vročinskih rekordov. Ob pomanjkanju padavin razmere na ameriških kmetijskih območjih zdaj mejijo na katastrofo.

Zvezne oblasti so na začetku meseca objavile, da je zaradi pomanjkanja padavin prizadetih že 56% ZDA, kar je največ doslej. Suho vreme z visokimi temperaturami je sprožilo številne gozdne požare v Skalnem gorovju, najbolj pa je pomanjkanje padavin prizadelo zahod in osrednji del z ameriškim višavjem, enim od največjih poljedelskih območij na svetu. Slabi obeti za letošnji pridelek se poznajo tudi na borzi. V Čikagu so cene koruze samo v juniju zrasle za tretjino, naraščajo pa tudi cene krmil, kar viša stroške v živinoreji. Poznavalci opozarjajo, da nas jesenske podražitve ne bi smele presenetiti, saj cene hrane zrastejo vedno, ko koruza pridobi na ceni.

Sedenje redi, TV ubija

Ameriški raziskovalci so tokrat prepričani, da so na sledi povzročitelju sodobnih bolezni. Pod njihovim drobnogledom se je znašlo zdravstveno stanje 167.000 takih, ki doma radi obtičijo pred TV. Študija sicer ne zaključuje, da gledanje televizije ubija, njeni rezultati pa so vendarle pomenljivi. Preprost izračun namreč pokaže, da bi se pričakovana življenjska doba Američanov podaljšala za dve leti, če bi čas, ki ga prebijejo pred TV, omejili na največ tri ure dnevno, dodatnega 1,4 leta pa bi si prislužili vsi tisti, ki bi ta čas skrajšali na manj kot dve uri.

Če je do zdaj veljalo, da vam visoko starost zagotovi že pol ure telesne aktivnosti dnevno, rezultati kažejo drugačno sliko. Ameriški raziskovalci so namreč čedalje bolj prepričani, da se ključ do uspeha skriva v preostalih 23,5 urah dneva, ki jih vedno pogosteje preživimo sede. Razlika je precejšnja. Smrtnost tistih, ki so tudi preostali čas dneva večidel presedeli, bodisi za volanom, ali pa na domači zofi, je kar za četrtino višja od onih, ki so skušali ostati aktivni prek celotnega dneva.

Najbolj pogosta razlaga za krajše življenje na zofi je, da imajo ti ljudje, z vrečko čipsa v eni roki in pločevinko piva v drugi pač nezdrav življenjski slog, za katerega TV sama po sebi ni kriva. A raziskovalci ostajajo nezadovoljni s tako razlago. Čedalje več raziskav namreč kaže, da posedanje že samo po sebi vpliva na zdravje. V sedečem stanju naraste raven glukoze, zviša pa se tudi krvni tlak, kar postopno vodi k obolenjem našega časa: diabetesu, boleznim srca in ožilja ter raku. Tisti, ki osem ur na dan presedijo za računalnikom, se presedejo za volan, nato pa doma obtičijo pred TV, resnično tvegajo krajše življenje.

Mestni vrtički pod drobnogledom

Medtem ko vrtičkarji uživajo v sadovih svojega dela, je luč sveta ugledala še ena študija, ki svari pred stranpotmi urbanega vrtnarjenja. Raziskovalci z Berlinske tehnične univerze so skušali ugotoviti, ali je kateri od urbanih pridelkov bolj občutljiv na onesnaženje in zahteva posebno previdnost pri pridelavi.

Osredotočili so se na onesnaženje s težkimi kovinami, za katere je že dlje časa znano, da jih nekatere rastline uspešno akumulirajo. Da bi ugotovili raven onesnaženja, so z vrtov vzorčili različne vrste zelenjave in dišavnic, od paradižnika, fižola, korenja, zelja in krompirja, do peteršilja, bazilike, mete in timijana.

Urbane zelenjave, ki bi bila odporna na mestno onesnaženje, niso našli, saj so med vsemi pridelki naleteli tudi na vzorce s preseženimi mejnimi vrednostmi, rezultati pa so vendarle pomenljivi. Študija je namreč pokazala, da na toksičnost zelenjave, bolj od vrste pridelka vpliva bližina prometa. Manj, ko je bil vrtiček oddaljen od ceste, bolj onesnažena je bila zelenjava, a celo v tem primeru urbani pridelek ni nujno izgubljen. Kot so ugotovili raziskovalci, pridelek pred težkimi kovinami s ceste uspešno zaščiti že dovolj gosta in visoka živa meja.

Naravno gibanje je tek

Epidemija debelosti, ki se iz industrijskih držav širi tudi drugod po svetu, zahteva razmislek o mnogih vidikih sodobnega bivanja. Spraševanje, ki se je začelo s kritiko prehranskih navad, se zdaj širi na področje vsakdanjega življenja, kjer v ospredje prihaja predvsem telesna aktivnost ali, boljše povedano, neaktivnost.

Pod vtisom bolezenskih simptomov našega časa: zvišanega tlaka, holesterola in diabetesa, se v temelju spreminja podoba davnih prednikov. Prvi ljudje, s katerimi delimo večino fizioloških značilnosti, so bili očitno izpostavljeni povsem drugačnim oblikam tveganja, kot smo jih poznali doslej. Ni naključje, da se zadnja leta ob pomoči sodobne arheologije prvi Homo sapiensi iz okornih lovcev, ki večino časa preždijo ob ognju in tuhtajo, kako zverino spraviti v past, spreminjajo v agilne lovce na divjad. 

Način življenja, kakršnega naj bi po zadnjih ugotovitvah živeli naši davni predniki in ki nam je lahko v pomoč, ko se spopadamo z obolenji sodobnosti, se vse bolj nagiba k teku kot obliki preživetja. Ne samo, da se je domneva o prvotni obliki lova, iz skupinskega seganjanja velikih živali v past, spremenila v vztrajnostni lov, pri katerem je uspeh bolj odvisen od telesne pripravljenosti in vzdržljivosti, kot pa od domiselnih strategij in sodelovanja med člani krdela. Zdaj samotarski tek ponovno dobiva na veljavi. Kogar pa ne prepriča antropologija, ga mogoče statistika: ljudje, ki vsak dan tečejo najmanj pol ure, si življenje podaljšajo za okroglih deset let.

Paradižniku so vrnili okus

Ste opazili, da paradižniki s trgovskih polic pogosto nimajo pravega okusa? Poznavalci trdijo, da zato, ker sadeže obirajo nezrele, jih naložijo v hladilnike in prevažajo naokrog. Zadnje raziskave pa kažejo, da se skrivnost polnovrednega paradižnika verjetno skriva v genih.

Pred sedemdesetimi leti so gojitelji paradižnika z naravno selekcijo prišli do varietete, pri kateri so sadeži dozorevali hkrati in omogočili enkratno pobiranje sadov. Ker je bila pridelava takih sort cenejša, križanje pa uspešno, ima danes večina komercialnih sort gen za enkratno dozorevanje. Žal pa se je pri tem izgubil prvotni okus.

Raziskovalci Univerze na Floridi so se odločili, da bodo teorijo preverili in paradižniku vrnili prvotni okus. Z genetskim inženiringom so izključili mutacijo in genotip vrnili v prvotno stanje. Poskus je očitno uspel, saj ima obnovljeni paradižnik v primerjavi s komercialnimi sortami kar za petino več sladkorjev in tretjino več karoteinoidov. A ljubitelji okusnega paradižnika bomo morali na okusni pridelek še počakati. Ameriško kmetijsko ministrstvo ga še ni dovolilo poskusiti, češ da gre za »nepreverjen eksperimentalni pridelek«.